nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Prihaja čas, ko se sam po glavi s kamnom in se sam s kamnom po glavi, da preplašiš bolečine in jih premotiš drugam, jih preženeš iz njihovega legla na kraje, kjer misliš, da jih boš prenašal z manj mukami. Otrovi razsajajo po trupu, nič ne manjka več, le še kamen dva, le še udar v levo, le še uščip v desno, le še bingljaj na nitki, le še zasukljaj v postelji in nit se ti pretrga, nič ne manjka in že je na tebi, da sam nahranjuješ bezgovje, mu vračaš, ga nasičaš s svojimi razpadlinami in te drevesa in grmi použijejo in posrkajo v konice vej in listje. Končno s svojo hladetino nasičuješ sam, okužuješ s svojo betežnostjo in nalezuješ s svojimi telesnimi tvarinami, grabiš okoli sebe s svojim bolenjem in nastavljaš svojo spolzkost, ponujaš galerto, zbrojo, nestrpen od pričakovanja, kdo bo prvi, ki te bo nalezel in mu bo spolznilo na mrliškem sluzu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani