kamen (901-1.000)

Oba molčita precej časa. Kosoman se usede na	kamen	staremu plemenitašu precej daleč nasproti.Ker	A
zavije nehoté s poti, sede za samotno mejo na	kamen,	podpre glavo v dlani in, v mislih videč svojega	A
slabosti in pregreh tudi zmerom ne vrezujejo v	kamen,	s časom jih sem ter tja tudi pozabijo.	A
otrok ne smili, kdo se ti bode smilil? Ti imaš	kamen	pod prsmi.Ti si trda, lesena klada in mrzel	A
Nastopki so bili, da smo bili bledi kakor	kamen,	koža: trda in skeleča, kakor bi si bil kopriv	A
pretiravati ne smemo, prenagliti se ne smemo!	Kamen	do kamna ‒ palača ‒« meni Bolè ter pokliče natakarico	A
večerjo. »Da, da, ko bi le hotel vsak vsaj en	kamen	položiti!« hiti koncipient. »Pa z narodnostjo	A
prihajal, ugledal je takoj onadva in obstal kakor	kamen	za debelo bukvijo, komaj nekoliko metrov od	A
je vendar nekaj ostalo, nekaj težkega kakor	kamen,	neka neznana, neumljiva skrb ‒ ali skoro ‒ hrepenenje	A
vse, vse govori, vse se giblje v vsej prirodi,	kamen	in skala, leskov grm in star, ozebel macesen	A
njemu. Sédel je torej kraj ceste na odrušen	kamen.	Kar ga opozorijo lahke stopinje, katere so prihajale	A
polastila celo divja misel, da bi vzel velik brusni	kamen,	ki je ležal v kotu, ter ga vrgel onemu na glavo	A
in teti je bilo, kakor bi se ji odvalil težak	kamen	s prsi. »Sedaj gresta spat!« reče polglasno	A
pisanje. A vendar je vzdihnila lahko in veselo;	kamen,	ki jo je težil vsa ta leta, jel se je valiti	A
vsa ta leta, jel se je valiti ž nje. A drug	kamen	se je pokazal nad njo ter žugal, da pade nanjo	A
kraj še vedno enak. Potem sede kraj pota na	kamen,	ki je samec ležal tukaj, lepo od dežja opran	A
»Veronika!« reče deklica težko, kakor bi ji	kamen	ležal na prsih, in nove solze so jo zalile.	A
njemu. Sedel je torej kraj ceste na odrušen	kamen.	Kar ga opozorijo lahke stopinje, ki so prihajale	A
brala, kaj je tam notri! Kaj stojiš tu kakor	kamen?	« Miklavžu je temna in zlobna misel rojila po	A
bili složni v tem, da se je Tomaž udaril ob ta	kamen.	Sopel je še, a ni se zavedal.	A
Rimu! Naposled se je utrgal brez rok tisti	kamen	preroka Danijela.Kamen je zadel ob ‚ilovoželeznonoge	A
utrgal brez rok tisti kamen preroka Danijela.	Kamen	je zadel ob ‚ilovoželeznonogega’ velikana; velikan	A
velikana; velikan je padel in se razdrobil;	kamen	pa je vzrasel v veliko goro.Bujno je zacvelo	A
zaman iskali stari alkimisti: tisti modrijanski	kamen,	ki spremeni navadni prah v zlato, in kar je	A
stran 185 . / orožje: za rapir ali kol, za	kamen	ali blato, vsak po svojem okusu. Tako ravnajo	A
napoji tekočine, katera se skoro strdi kakor	kamen.	Ta kamen, pristni obsojenčev stas, postavi se	A
tekočine, katera se skoro strdi kakor kamen. Ta	kamen,	pristni obsojenčev stas, postavi se na podnožje	A
igra slučaj važno nalogo in spotaknemo se ob	kamen,	ko smo se baš umaknili brunu, ki je pretilo	A
daleč nam je strmolaziti in se ob marsikateri	kamen	valjavec spotikati, če hočemo po svojem načrtu	A
tem hipu plane mladi Melkijad raz voz, pobere	kamen	ob cesti in ga zaluča proti veži, v katero je	A
Pripetilo se je celo, da je kakov profesor čutil	kamen	na hrbtu ali snežno kepo na vratu ali da so	A
hvalo peli doslovno zato, ker je Bohinju podaril	kamen	za kruh.« Nato je prirodoznancu Erjavcu obširno	A
v topilnici bohinjska železna ruda ali tisti	kamen,	iz katerega umeje Bohinjec narediti kruh. Tak	A
podal priliko, da ste mi od srca odvalili težki	kamen,	ki me je tlačil nad štirideset let.Sam bi ga	A
pripravljati na selitev v večno domovanje. Na grobni	kamen	si pa dam zapisati: ‚Tukaj je končno mir dosegel	A
Gospod me zopet pelje k mizi in spregovori ‒	kamen	se mi je odvalil od srca ‒ v čisti slovenščini	A
ga ubije strela, zasuje plaz, v prepad telebi	kamen,	ki se mu je utrgal pod nogo, ali ga zdrobi skala	A
zakleta groblja. Vsak pošten kristjan bi vrgel	kamen	na tak grunt, pljunil nanj in šel s studom stran	A
žuborenje studenca. Zdaj in zdaj se je sprožil	kamen	in se potočil v tolmunček.V vejah se je splašila	A
in škripal, rezal globoko, odsekal prepereli	kamen,	ki ga je Lovrè brcnil v dolino.Iz brazd je prijetno	A
ubijajo te otroci in druga žena,« mi je kot	kamen	ležalo na srcu in nisem se mogel otresti težke	A
razmetaval trske in zdaj brcnil desko v kraj, zdaj	kamen,	ki je bil na poti. »Le kaj mu je?« je premišljevala	A
Zali.« Mirno se ozre sedaj oče na sina; težak	kamen	se mu je odvalil od srca.Nato položi roke na	A
Almiri se je odvalil v tem trenutku težek	kamen	od srca.Kar je škodoželjno pričakovala, to je	A
štrlečih vrhovih. Deklica je zavalila nato težek	kamen	na tisti kraj, kjer je ravno stala, zato da	A
namesto Zalike se zvali ob robu postavljeni	kamen	v strmo globočino. V tistem trenutku	A
kleščami trgal drobovino. Preklinjala je neobčutni	kamen,	ki je zaprečil njen namen.Rotila se je proti	A
Sreča mi ni naklonjena. Prvi	kamen,	ki je priletel s strmi ne, je zadel mene, in	A
so doživeli nesrečni Slovenci na Koroškem. V	kamen	vsekane in na papir popisane so strašne dogodbe	A
psi, pa revolverji in lokostrelci. Živi kot	kamen	‒ uklet v čuvarja pod stekleno kupolo zračnih	A
oči kresal ob sonce? Kdo je čutil čas kot	kamen?	Se je ljubil ali sovražil?	A
postopava med hromimi kukavicami in iščeva	kamen	‒ izdolbeno zaklonišče za vodno bitje in spominsko	A
Strašna skrivnost ji je težila kakor mlinski	kamen	mlado, neizkušeno srce.Do sedaj ni vedela, kaj	A
pest dobro suhega mahu, potem je vzel kresilo,	kamen	in gobo ter začel kresati, prav tako, kakor	A
»Živa!« »Hvala Bogu, najtežji	kamen	mi je s srca!« »Živa, oče, in zdrava!«	A
obložen; vsaj čuti je ni bilo. Petru se je odvalil	kamen	od srca, ko je zagledal Záboja; težko ga je	A
moč. Vznak ležečemu položita dva na prsi velik	kamen	ter mu ga razdrobita s težkimi kladivi na drobne	A
zares, ali ujame se z roko ob vrv - vsem je bil	kamen	od srca; da bi pa vedeli gledalci, da je vse	A
stal na njenem grobu med prvo travo lep, drag	kamen,	kakršnega ni bilo videti na pokopališču; postavljen	A
zlasti pri nas, vsakdo pripravljen pobrati	kamen	ter ga zagnati na svojega bližnjega, kateri	A
pripovedke o Pigmalionu, ki je oživil mrzli, trdi	kamen	na svojih vročih prsih. Zamaknjen sem stal pred	A
ter ga razrušila, da bi ne bil ostal na kamnu	kamen	to ostudno gnezdo, kjer se je gojila in debelila	A
rogati glavi. V krono je bil vdelan prežlahten	kamen,	ki je sijal svetleje od poldanskega sonca.Z	A
Če mi potožijo svoje težave, ostanem mrzel	kamen	brez iskrice usmiljenja.Odgovarjam jim vedno	A
vem za podrto kapelico. V nji je lep rezan	kamen.	Na tem kamnu se vidi vse polno pičic, črnih,	A
oplenili, razstrelili in porušili, da ni ostal	kamen	na kamnu. Blagne je dal hrib očistiti	A
imela svetlo krono. V nji je bil vdelan žlahten	kamen,	ki se je svetil kakor sonce.Kače so strašno	A
Ti nas ne boš hodil več vohat, pa sem pobral	kamen	in ga zapodil vanj, da je precej guznil.« Vse	A
Ženevi na smrt bolan ukazal, da se začrtajo v	kamen	besede: »Hic jacet Croata Kanotaj, qui emigravit	A
devetdeset bilo bolje, da se jim naveže mlinski	kamen	na vrat in se utope v globočini morja. V tem	A
mestnem šumu in življenju mi je ležal težek	kamen	na prsih.Da mi odlagne, sem že od nekdaj porabil	A
zmerno, veste, prav: tk, tk, tk, kakor padajo na	kamen	debele kaplje izpod kapa, kake pol ure po močnem	A
sirote. In vi starec ‒ fej te bodi, ste tak	kamen,	taka zver, da trpinčite tega angelčka, da ga	A
nemarnost za vse, kar je domače, za rojstni kraj, za	kamen,	pri katerem smo prejeli sveti krst in zagotovljenje	A
Ta dan se mi je odvalil z vrata težki mlinski	kamen,	ki me je bil pritiskal k tlom celih šestnajst	A
Vrtilnica je tekla neprenehoma kakor mlinski	kamen.	Hrvatje so me imeli radi, dasiravno so našo	A
pokazal, kako je pridni narod predrobil trdi	kamen	v krasne vrte in vinograde in prisilil vsak	A
Strašna je nesreča nezakonskih mater, da bi	kamen	jokal, kakor pravimo Slovenci, da je Bogu plakati	A
Zato pravijo ljudje, da se v nje roki spremeni	kamen	v denar.Vsako leto si moreva prikupiti kako	A
gospodarja. Ali pri njem je moja kosa zadela ob	kamen.	Ozmerjal me je kakor psa in zapodil.	A
razsodbo. Ko sem to zvedel, se mi je odvalil težak	kamen	s srca, kajti je prišla zdaj moja pravda v roke	A
kar jih bom vprašal. Jaz se usedem na miljski	kamen	in jim velim, naj mi povedo kaj o kačah, ker	A
nobena. Kače imajo v svojem brlogu demant ‒ tak	kamen,	ki sveti ponoči, da se vidi pri njem vse kakor	A
podnevi. Kadar zbole ali se postarajo, gredo lizat	kamen	pa jim kmalu odleže. Ta kamen je vreden več	A
gredo lizat kamen pa jim kmalu odleže. Ta	kamen	je vreden več ko vse zlato in srebro.Človek	A
ki je njegov želodec. Tu ga vrže pod mlinski	kamen	ali pa pod stope.V enem treh malinov, katere	A
k sebi. Kraljična pa zajoka milo, da bi bilo	kamen	omečilo, in tisti hip smukne Srečku izpod rok	A
obesili.’ Ko je Francelj odšel, je padel težek	kamen	Lokarju s srca.Nadejal se je, da ga bo hči v	A
život mu je pokril mah, kosti so se spremenile v	kamen.	Kdaj je umrl, se ne ve.	A
je blizu senožeti. Oddahnila se je, in težak	kamen	se ji je odvalil s srca.Hvala bogu ‒ še ta košček	A
se je oddahnila Jerica in je sedla na velik	kamen,	ki je stal kraj poti.Hotela je počivati, ker	A
preko širokega snežišča, ki je bilo trdo kakor	kamen.	Škripalo je pod nakovanimi čevlji, da se je Kekca	A
tam ob snežišču se je ustavila. Sedla je na	kamen	pa mislila na Kekca in Tinko.Na mačeho je mislila	A
in ga dal Kekcu. »To ni zlato, to je navaden	kamen,	ki se sveti samo od zunaj. Na, tu ga imaš!	A
pričela lepo pasti, mala pastirica pa je sedla na	kamen	tam pod belimi skalami in je gledala po divji	A
enkrat bi bil skoraj omahnil, ko je stopil na	kamen.	A zadržal se je z vso močjo in se je pognal naprej	A
vsaka stvar, in Kekec je videl pred sabo vsak	kamen,	tako da se ni nikdar spotaknil, ampak je dirjal	A
... « In deček je zajokal bridko, da bi se ga	kamen	usmilil. Kekec se je čudil vedno bolj.	A
z rokami in je zajokala, da bi se je usmilil	kamen	ob potu.Saj ji je postalo zdaj jasno ‒ vedela	A
svoji žalosti, da bi se ga . / . / stran 51 . /	kamen	usmilil.Vedno in vedno mu je bila pred očmi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani