gor (301-400)

očitno vse potuje, vojske in romarske procesije,	gor,	gor proti severu, čez širok trebuh evropskega	A
vse potuje, vojske in romarske procesije, gor,	gor	proti severu, čez širok trebuh evropskega kontinenta	A
mu je pri nogah smrčal pes Aron, in poletel	gor	proti hribom, še danes je moral priti do zasneženih	A
globoko pod pečino. In videli so, kako so tja	gor	po tisti ozki stezi prihajale koze, ki so se	A
uslišana, pravzaprav kar nemudoma. Samo da bi šel	gor	v ne bo, k tebi, Oče nebeški, in ne s tem hudournikom	A
sta se spogledala: kako je ta reč prišla sem	gor?	Tale, so klicali bolniki, tale nas je rešil.	A
bi stala ob oknu in čakala, da bi se pav ozrl	gor,	da bi jo nečak barona Windischa vendar že enkrat	A
Ni se več približal. Pojdi	gor,	je rekel.Šibka in mlada ženska je imela nad	A
težkim človekom neko nevidno moč. Vseeno je šla	gor,	tam je bilo vseeno bolje kakor na dvorišču med	A
Loreto, San Ignacio Mim, Trinidad, vseh trideset	gor	do Santa Rose in Santa Maria de Fe, Santa Ana	A
Popito pivo in pozna ura, ki ju vsi obžalujejo,	gor	ali dol, laž žali sodnikovo dostojanstvo in	A
častitljivih let, nekaj let na njegovi sivi glavi	gor	ali dol.Prav, so rekli svetniki, vendar bo mestni	A
so hodili angeli iz nebes na zemljo in nazaj	gor,	častijo ga, pa čeprav se je svetopisemskemu	A
nizko, globoko, da se lahko vzpne, visoko, tja	gor,	kjer sedijo na oblakih njihovi stari svetniki	A
širokega črnega in perjaničastega klobuka ozrl	gor	k oknom samostanskega hodnika.Katarina se je	A
hodniku, prior je bil na dvorišču, je pogledal	gor?	-	A
kakor vesta Katarina in Simon, njegova učenost	gor	ali dol, da ždijo v svojih votlinah, kadar se	A
z enimi ali drugimi, oboji so tu, lahko gre	gor	ali navzdol, takšno je njegovo duhovno ravnovesje	A
Oba so odvedli na pokrit voz, Simona so vrgli	gor,	povezano vrečo, čokati je sam in s povešenimi	A
klokotajočim sodom vina pod pasom. In vino seže	gor,	proti grlu, slabo mi bo, pomisli, slabo mi je	A
polje in gozd in krakanje vran. In odzvenel je	gor	v kristalno tišino, tja, kjer je na sneg gorskih	A
telesa, ki se vzpenjajo po pramenih svetlobe,	gor	proti Bogu Očetu in Bogu Sinu in Bogu Svetemu	A
polje in gozd in krakanje vran. In odzvenel je	gor	v kristalno tišino, tja, kjer je na sneg spod	A
sebe, vstal je in jo pustil na bregu. Šel je	gor	proti hiši, tiho je odprl vrata, v temni sobi	A
vabi v barako, proč, gadja zalega... Šla je	gor	in se vrgla na posteljo, vstala in hodila sem	A
odblisnila mehka svetloba, ki se je zlivala z oken.	Gor	pa dol po hali so jih nosili in malo smešno	A
pritisne, klokot onemi. Spusti ga ven, pomakne	gor	in druga sklenja posteljni rob, prijemališče	A
se gladko zravna. Razmakne prste in potem gre	gor,	sama gre in spet proti tvoji volji, Z dlanjo	A
notri in pretok krvi. Po žilah in brazdanje	gor,	s pritiskom gor k možganom.Ko se dlan sklene	A
krvi. Po žilah in brazdanje gor, s pritiskom	gor	k možganom.Ko se dlan sklene, je potem bobnenje	A
pri besedici: čudno mi je šlo zadaj po hrbtu	gor	hladno, pa mogoče ne zaradi besede same, ampak	A
početju. Z rokami je šel ob obeh straneh telesa	gor	in dol in čez čas, ko kar ni mogel odnehati	A
po cesti, saj je moral imeti eno roko ves čas	gor,	čeprav je tablo razpuščeno zložil na ramo.Sprevod	A
kjer je dovolj prostora celo za nekaj korakov	gor	in dol.Vse skupaj se je dokončno ustavilo nekje	A
teme in gneča je bila neznosna. Gledal sem	gor,	kako visijo ljudje z oken, in v očeh sem čutil	A
Slabo je prišlo od želodca in se pomaknilo	gor	proti grlu.Tudi zadaj, nad tilnikom, sem čutil	A
slabosti, da bi se rdeči samo zvil in zavijal oči	gor,	proti nebu.S svojimi rogovilastimi gibi mi je	A
valovih nekakšna slabost, slabost od želodca	gor,	da ti gre nekaj v glavo in je tam potem vse	A
na nabrežju stari Rihard krošnjar. Gledal je	gor	in dvignil roko v zrak, v znak, da je tudi on	A
dotakneš mrzlega parketa, ker ti gre hladno	gor	po celem telesu in to sveži.To ti prežene alkoholne	A
upognjene črte. Spodaj pa se nekdo ustavi in gleda	gor,	da od zgoraj vidiš samo njegova ploska lica	A
nič. Natanko pod tvojimi očmi stoji in gleda	gor	in ti pove v obraz, saj boste padli, gospod	A
začutiš hrapavo strnjeno hrano, komolec suneš	gor	in prsti obvisijo v zraku ko kakšne vrvi in	A
pa mora biti, zgrbljenec, prestar. Hodil sem	gor	in dol, bil sem ko kakšna divja žival v kletki	A
vem, kaj mi je bilo, da sem tako noro hodil	gor	padajo izmenično.Zdaj trešči topo, mehko in	A
oddrobi, poskoči in odleti skozi prostor kot iskre	gor	k omaram in mimo luči.Večji del pa svojo slapasto	A
popokale tiste drobne žilice. Bolečina seže	gor,	v glavo, pod temenom se razleti eksplozija.	A
brcala pod mizo in me prijemala za bedra. Čisto	gor	je segala, prav tako kot vratar dopoldne v fabriki	A
stopnjuješ v sebi. Zakaj ti koraki po sobi,	gor,	dol, sem, tja, vzdolž, čez, prek, na, sem, tja	A
hlačke na kolenih, z eno roko si jih je vlekla	gor,	z drugo pa je odrivala Savnika, ki se je opotekal	A
mizah so začeli pobirati prte in postavljati	gor	stole.Rihard je bil ves čas tiho.	A
vztrajaš. Bolečina širi svoj krog, in ko seže	gor	v tvoj zaripli obraz in mehurjasti tilnik, ti	A
se je v zraku zableščalo, Savnik je pogledal	gor,	ampak oni je že zamahnil in Savnik se je prijel	A
pritiska na teme, naravnost na teme, in gledaš	gor	in v očeh čutiš silni pritisk razžarjene svetlobe	A
Potem vidiš: vlečejo te po umazanem stopnišču	gor.	Leseno je in divje bobni pod nogami.	A
toplo na obrazu, bolečine nobene. Vlečejo te	gor	in nenadoma obupen, smrdljiv vonj, okrog tebe	A
silen pritisk in slabost, ki se je dvigovala	gor	od želodca.Rihard je dolgo nekaj brkljal in	A
Slabotno sem sunil, najprej v prazno, potem	gor	proti gmoti, zatem še enkrat in zadel v nekaj	A
Greticigreticigretici ali kaj. S telesom sem sunil	gor,	da se je razklenila njegova krčevitost, in tako	A
Vse je živo, od zemlje in spod zemlje tja	gor	do nebes, samo v njeni duši je mrtva žalost	A
vrbovju, še posluša, še ne ve, ali bo res šla tja	gor	in to storila. A zdaj nima več nobene poti	A
pustiti, da je tako, kakor je. Zdaj mora tja	gor	in to storiti. Zgoraj na gričku je temna	A
po žitu jih suši. Ko sklene roke in pogleda	gor,	vidi zvezdo, ki se je utrnila.Pada na tla, v	A
mrzli posteljici pod zemljo, dušica pa plava tja	gor,	kjer se bo spreletavala v neskončnem prostoru	A
poganjke, gledal . / . / stran 47 . / je tja	gor,	kjer so bile planine in čisti planinski zrak	A
Bila je pomlad, spomladi je Jelenko gledal tja	gor,	kjer so bile nevidne planine.Zato ga je nemarno	A
kot trdi. On je brezčuten kup mesa, ki hodi	gor	in dol in polega in lahko neskončno dolgo spi	A
takem stanju se človeku več ne pozna, en kozarec	gor	ali dol, ko je ves kot goba namočen.Sredi tistega	A
So že vedeli, zakaj. Pa sta se fijakala	gor	in dol po glavnem mestu. Drugod pa cestne zapore	A
kakšna deževna noč, ta mi ne da spati. Hodim	gor	in dol.Pred očmi steklo, mokro.	A
ženskih las. Ravs in šavs je šel po tisti hiši	gor	in dol.Pritiskal sem na zvonec in neka ženska	A
se svetile vmes. Feliks je takrat pogledal	gor,	je rekel, zdravo, sva mislila, da te ne bo.	A
je brizgnila kri in roke so še imele čas seči	gor	in prsti trdno poprijeti, da je med njimi brizgalo	A
pred delavnicami in prodajalnimi in se ozirajo	gor	v dobrotljivo prihajajoče jutranje sonce tam	A
stražnike. Ti potem tečejo h grmadi, vzpnejo se	gor	in moža na njej obrnejo z obrazom proč od sonca	A
prasketajoče vzpenjati navzgor po kupu suhega lesa, tja	gor,	kjer čaka ranljivo in mehko človeško telo.To	A
vidim s svojega stolpa, to hočem, kličem tja	gor	k ljubemu Bogu, ki je še više od mojega stolpa	A
kupu slame v hlevu, Janeza, ki bo plezal tja	gor	v nebo, Anko, lepo Ankico in njen obraz, ki	A
je sporočal odhode vlakov. Eden je peljal tja	gor	skozi Salzburg in München in Augsburg v Köln	A
razgrnjen na kolenih. Pramen svetlobe mu je lezel	gor	pod romarsko kuto. Pokazal je s prstom na	A
si moral urediti življenje, morda odpotovati	gor	v Glavine, kjer je doma, ali v Nabrežino, kjer	A
zabobni in se bobneči odmev vrne. Ženska se ozre	gor,	za hrumom snežnega viharja.Moški se zgane, zamahne	A
premišljuje. Najmanj dvajset dni ne bo nikogar sem	gor,	reče naglo.Anica sklanja glavo, pa kaj, vsako	A
paradno skupino mladih črnih ljudi, ki korakajo	gor	indol po ulici in vadijo za svoj nastop?Trideset	A
majice. Počasi si je milil kosmati obraz, tja	gor	do redkih las ob senceh.Zadaj je s postelje	A
tedna. V ponedeljek je postaval po ulici, hodil	gor	in dol pred svojo tablo in vabil mimoidoče v	A
če ni privid tista ženska na balkonu, ki hodi	gor	in dol po ganku, zvija telo in kaže gole prsi	A
mizi in njegov okrogli obraz je čudno podaljšan	gor	med drevesa.Gumbo potegne iz žepa šop bankovcev	A
Vojske rešitve zažvenketajo šipe. Črn otrok pleza	gor	in skuša razmakniti rešetke.Teče v levo, tukaj	A
zdržati, do Zooja. Žajfnata pena iz ust, žolč	gor	po požiralniku.Zasledovati jo, njo, w, W, witch	A
masirati in ga zgroženo gleda. On prižge in puhne	gor	proti temnim nebeškim popotnikom.Ta zgroženost	A
na strehi avtomobila, on je hodil po pločniku	gor	in dol.Skočil je na polico in hip zatem mačje	A
piše Ana, zelene vode, zelene trave, zelenih	gor,	gore so sive in bele, voda ni zelena, zelenih	A
reki. Pri vas človek kar sam od sebe splava	gor.	Danes si v zaporu, jutri pa predsednik korporacije	A
To je še huje. Še bolj strmo	gor	in še bolj samo od sebe. Pri nas moraš vedeti	A
na vrhu tiste idiotske pesmi, ki je priletela	gor	na verando, si napisal: Za Ano.Si bil pijan	A
dogaja,« reče Peter. »Dogaja se,« reče Irene, »	gor	se spravljajo.« Vsi trije gledajo smetarje	A
vrhu. Po nekaj korakih se je obrnil in pogledal	gor.	Okno je bilo odprto in prazno.	A
ulila ploha. Zasvetilo se je in zabobnelo tja	gor	v nebo.V hipu je bil moker do kože.	A
ampak že tudi vse telo. Stegnenica je vdirala	gor	v mehko notranjost, nekam proti drobovju je	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani