nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Krištof, poved v sobesedilu:
Zdaj zajameš sapo, globoko, globoko in čutiš, da ti od zajetja poka srce, toda tvoja vztrajnost in volja je neskončna, globoko zajameš sapo in napneš celo telo, da je čisto strunasto, zdaj sem napet kot struna, rečeš, bolečina pa je medtem vse hujša, in ne veš več, ali boš vzdržal, vendar vztrajaš. Bolečina širi svoj krog, in ko seže gor v tvoj zaripli obraz in mehurjasti tilnik, ti najprej poči mehurček zraka na licih, tudi podbradek gre noter in célo telo se spusti skupaj ko vreča. Roko na srce, da ne gre.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani