nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Eden ima v rokah meč, drugi ščit, na zemlji sta oblita s svetlobo, ki pada z nebes, z vso težo z nebes na zemljo in nanju. In okrog njiju in nad njima uboga gola telesa smrtnih ljudi, pravičnikov in grešnikov, mravljinčasta telesa, gomazeča telesa, ki se vzpenjajo po pramenih svetlobe, gor proti Bogu Očetu in Bogu Sinu in Bogu Svetemu Duhu, vzpenjajo se in se med vzpenjanjem obračajo, potem padajo, mnoga uboga telesa, gola telesa padajo navzdol, strmoglavo navzdol po nebeškem plazu, skozi zemeljski izbruh padajo v vrtoglavo brezno druga telesa in nazaj na zemljo, k nogam obeh strašnih angelov. In spet se vzpenjajo, vzravnana, z iztegnjenimi rokami navzgor, v nebo segajoča, potem vse bolj skrčena, zvita v gube, v krogle, ki se vrtijo v praznem prostoru med nebom in zemljo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani