gor (601-700)

pomeni umret ... Smrt obrne vse ‒ drugi dol, vi	gor	‒ pika in amen.‒ Kadar bo, gospa, se spomnite	A
več zraven!« Gospod Jeraj je hodil po sobi	gor	in dol.»To je škandal,« je rekel, »očitna poneverba	A
kozarec vina in kos belega kruha: »Na, tole nesi	gor	stari mami, najrajši sami jedó! In pa očetu	A
slutila tudi svojega sina. In ko je hitela	gor,	so ji pričakovanje in žalost in strah stisnili	A
lojtre ponj od dolenjske tete, z dvema konjema;	gor	je pometal svojo robo, vrh robe Petra, voznik	A
krščanske čednosti. Kajti ‒ bo dejal ‒ čednost	gor,	čednost dol ‒ brez davka se ne da živeti! [	A
usode polnih teh dneh obrnjene edino le tja	gor	v ono pečino in ne bi smeli olepšati in ne bi	A
irhovini, da bi stvari naredili konec, stopili	gor	in bi tisti nesrečni vrh kratkomalo pobasali	A
času padli ‒ včasih se kar trije hkratu šetajo	gor	in dol, kakor bi imeli promenado.Jaz ne vem	A
kužo Zvestina. Vsi trije so jadrno pridirjali	gor.	Pa jim je razložil s prijazno besedo, da ima	A
morebiti posekaš. Drl se je Lukec in gledal tja	gor.	In glej čudo!	A
»Proti veži so šli. Mislila sem, da gredo	gor	v stanovanje, pa mi jih ni bilo več mar.« »Treba	A
sodiščem,« je rekla Fajfarica. »Oba sta bila	gor	klicana, Korče in Korčela, pa ju je sodnik ozmerjal	A
šla po Ančko v kuhinjo. Oče je hodil po sobi	gor	in dol. »Anton, le povej ji!« je rekla mati	A
odšla naglo ven. Oče je hodil molče po sobi	gor	in dol. Mati je tiho ihtela pri peči.	A
je slišalo ihtenje. Mokar je vstal in hodil	gor	in dol ves nejevoljen. »Kdo je to raztrobil	A
odrezala nekaj glavic solate, šla po razoru	gor	in dol in spet obstala na koncu zelnika.Izpod	A
Ali si kupec zanjo?« »Kupec, če greš z mano	gor	na hribec.« Janez je tako naglo izgovoril, da	A
ušesa.« Gospodar si je natočil in začel hoditi	gor	in dol po sobi. Roke je držal na hrbtu, široka	A
je stopil Janez predenj, pogledal po cesti	gor	in dol in plašno nadaljeval: »Oče, sama sva	A
da si je prižgal smotko in hodil ob postelji	gor	in dol ter se šalil z ženo kakor razposajen	A
dvignila nekaj pokrovk, zadovoljno pokimala ter šla	gor.	Ko so se zaprla za njo vrata, se je Ančka sesedla	A
tiščiš proč!« Mokar je vstal in začel hoditi	gor	in dol, da so škripale deske pod nogami.Nič	A
Janez!« Namignil mu je z glavo in ga poklical	gor.	»Do nje moraš, do mame!«	A
Vsa se sveti od lune. Kolikokrat gledam tja	gor,	kakor bi tebe tam iskala!Bog ve, če učakava	A
Župnik se je okrenil in začel vnovič hoditi	gor	in dol. »In sedaj, otrok moj nesrečni?	A
peči, Ančka je ihtela pri mizi, oče je hodil	gor	in dol po sobi.Stara ura je podrknila.	A
hišo, Koder je hodil on mrčezen in slabe volje	gor	in dol. Sedla je na vogel mize in si podprla	A
ne besede ne obraza. . / . / stran 110 . /	Gor	in dol je hodil in brundal predse nerazločne	A
tabo je prepad. Me ne moremo dol, ti ne moreš	gor.	Pomagaj si, kakor veš in znaš.«	A
glasnem joku: sedaj na levo, potem na desno,	gor	in dol.Kar sem le zmogel, sem klical: Ataa!	A
imeli rek: »Gora ni nora, je le nor, kdor gre	gor.	«Takrat je bil turizem malo cenjen.	A
pomoli iz koruze lisičja glava. Ozrla se je	gor,	ozrla dol.Nič me ni opazila.	A
pokaži, kje bo prišla divjad!’ ‚Lejte, tukaj	gor	jo bo primahal zajček.Tamle tam se bo priplazila	A
»Zakaj se bijete in vpijete, da leti glas	gor	na Okroglico?« »Zguba prodaja, Narobež kupuje	A
druge viteze, je pogumno rekla cesarju: »Ovčar	gor,	ovčar dol, moj je.«Skočila je k njemu in ga	A
Šlo je dalje v strastnih skokih, brez poti	gor	in dol. Kadar sva plezala pod vrhe razritih	A
»In kje pa ti?« sem jo začuden vprašal. »	Gor	ta k stricu pojdem.Ima pograda dva.«	A
kozar je odšel s svojim tropičem v jutru na pašo	gor	v strmine gora.Tudi nekaj drvarjev je že odšlo	A
majčkeno je že naletavalo, da bi šla s sanmi više,	gor	v sredo Stola. »Prekvata reč, to je vožnja,	A
kladiva, z zobmi je držal žeblje. »Kam lezeš	gor	do strehe?« se je oglasil Mlinarjev, najstarejši	A
Po opravilu je bil župnik v pisarni. Hodil je	gor	in dol. Sedel je k pisalni mizi, odprl knjigo	A
hribovskim korakom sredi ceste. Ljudje so hodili	gor	in dol.Vojaki, mladi in stari, vsi novo oblečeni	A
Gora ni nora, je le tisti nor, ki hodi v temi	gor,	« je še rekel Matic pri vratih in odšel na dvorišče	A
jaz.« Dekla je odšla, župnik je začel hoditi	gor	in dol po sobi.»Torej vojska ‒ in doma naj se	A
privoščil le ob izrednih prilikah, začel hoditi	gor	in dol in iztrkaval iz nje star pepel. »Boš	A
Matjažev Jernej. »Vojskovalca sem pripeljal! Vina	gor!	« je kričal Strgar in trkal z bičevnikom ob tla	A
krivuljaste steze. »Z Ogrskega, ko se je peljal	gor,	saj veste.« »Potlej nič več, kajne?«	A
/ . / stran 203 . / Matic je hodil z lučjo	gor	in dol in se grozovito jezil, ko ni bilo napravljanja	A
211 . / podjeten. Nekajkrat je šel mimo okna	gor	in dol, nato je pritisnil kljuko in stopil v	A
Generala Belottija čete korakajo od Ljubljane	gor.	Kot mravlje gomaze vsepovsod.	A
in stopil v stran. Vojaka sta premerila hlev	gor	in dol.Višji je ukazal: »Številka ‒ župan, koliko	A
razumem, zakaj hodim v temi po celo uro v sobi	gor	in dol ‒ in zakaj se moje misli sučejo v mračnem	A
Na ulico sem hitel. Ljudje so šumeli	gor	in dol.Otročiči so vihteli papirnate zastavice	A
zatajevali. Kasneje so hiteli pogledi preko mize,	gor	in dol, oči so iskale oči. Prav na koncu na	A
soncu na vrtu. Šel je v gozdiček pinij in hodeč	gor	in dol razmišljal. Vtem je prišel Iztok.	A
razliva kakor morjé po perutih vetra in kipi	gor,	gor do neba.Ginil je čas, ginil je svet, pila	A
razliva kakor morjé po perutih vetra in kipi gor,	gor	do neba.Ginil je čas, ginil je svet, pila sta	A
stran 231 . / Pojezdil je med vrstami vojakov	gor	in dol in nazadnje obstal pred zborom stotnikov	A
brodov. Razkropili so se na levo in desno	gor	in dol ob vodi.Prešla je ura, preden so se vnovič	A
Stari Sloven je motril obrežje s sokoljim očesom	gor	in dol. Stegnil je vrat, nastavil roko na čelo	A
kočija skrila za ovinkom, in je začel hoditi	gor	in dol ter čakal vlaka. »Nekaj posebnega	A
prekrižal roke na hrbtu in začel hoditi po sobi	gor	in dol. Glava se mu je povesila, v srcu	A
mizi, pa vselej odložil pero in hodil vnovič	gor	in dol.Ko je izpraznil zadnjo čašo, je sédel	A
katere je slišal Smrekar glasen jok, ko je hodil	gor	in dol po obednici.	A
»Brestu!« Minka je šla po sobi	gor	in dol.Nato je rekla:	A
čelo ob šipe. Na to je začel hoditi še hitreje	gor	in dol.Trdi koraki so odmevali skoz strop in	A
izbuljenimi očmi očeta. Mihor je prekoračil sobo	gor	in dol, se ustavil pred bratom in izbruhnil	A
da je slišal tudi Božnar. Gašper je hodil	gor	in dol, pomolčal, da je dražil mater, in seveda	A
ne bila zatorej, kot je Lucija. Štebuc, vina	gor!	Ti suhljač, si pa umij z njim svoj umazani jezik	A
strpel Podlogar. Zdravnik je šel še nekajkrat	gor	in dol, skomizgnil z rameni in razsodil:	A
Sama sem si mislila. Toliko hodite tja	gor	... in ti si zadnje čase ves zamišljen in odsoten	A
mož pograbil svojo prtljago in za menoj planil	gor.	Odskočila sem, ker sem se bala, da mi bo njegov	A
se je spuščal do najbližje veje, neutrudno,	gor	in dol. Kar čudil sem se njegovi zdržljivosti	A
se mu je drzno smejala v oči. »Kaj si dala	gor?	« je vprašal Tine. »Ne vem več,« je prišel odgovor	A
Videla je Martino, ki ni brala. Gledala je	gor.	Stisnila se je k oknu in potegnila zaveso predse	A
»Si pozabila?« »Greš	gor?	« »Ne!	A
da Roman ne bo postal nestrpen in pridrvel	gor?	Pri Urški bodo praznovali njegov rojstni dan	A
»Prihajam!« Roman se je ozrl	gor	in veselo prikimal. Stekla je po stopnicah dol	A
»Jaz imam Mihata rad,« je pojasnil Blaž. »	Gor	pojdi, zverina mala, in mu mirno povej, da ga	A
Takoj!« je zavpil dol. »Ali pa rajši ti pridi	gor,	me boš tukaj počakal!« Pogledal je na	A
desetkrat bolj kot danes. Princa so spehali	gor	nazadnje, zato je stal čisto zadaj in preko	A
Čremašnikov z Brezij. Čisto rad je stopil	gor.	Že dolgo sem ga imel na piki, a ga stari ni hotel	A
spravil ven Rudi. Potem je obstal in se ozrl	gor,	na verando, kakor vselej, kadar je od kod prišel	A
obrisati se jih ni upala, najbrž še vedno gleda	gor.	Potem je opazila, da ima roko v ruti	A
hudega ni, Rudi,« je brž rekla Lina, »le pridi	gor,	te že dolgo čakam.«Onemu pa, samo z ustnic,	A
nikoli bi ga ne dosegel človek, če bi hotel tja	gor;	umikalo bi se neprestano.In nenadoma je bilo	A
Šli sva hitreje, zmerom hitreje, po klancu	gor,	proti gozdu, kjer je bilo tiho in samotno.In	A
Zasvetilo se je in je svetilo mirno. Tone je plezal	gor,	in ko je gledal z velikimi svetlimi očmi, mu	A
jame so bile v licih. Hodila je po trgu počasi	gor	in dol in je gledala na okna, ki so se bleščala	A
bolele; naslonila se je ob zid in je gledala	gor	na okna, ki so se bleščala v soncu; čakala je	A
»Hvaljen bodi Jezus Kristus! Pojdite	gor,	zmerom na levo, v drugo nadstropje in po hodniku	A
sence na nebu, plezale so že tam zunaj po zidu	gor...	Opazila je Pavla zloben, sovražen pogled, ki	A
in plava... plava zmerom višje in skozi okno in	gor	proti nebesom.Njena duša je bila...	A
tresli so se in so plapolali in so hrepeneli	gor...	»Nocoj hodijo angeli po zemlji,« je	A
pesmi, zamolklo, narahlo so prišumele časih	gor,	in bilo je, kakor da bi stopali angeli oprezno	A
Tako se je zgodilo nekaj čudovitega.	Gor	iz zaduhle doline življenja se je bila napotila	A
Glej, treba je skozi dolino... kako bi drugače	gor?	«Dà, po dolgih ulicah, skozi prašno mesto...	A
za večerom pod oknom Lejlinem, a ne ozrè se	gor.	Ne ozré se gar in Lejla se vrača v temno sobo	A
obrazu roka prvega južnega vetra. Zadišalo je	gor	od juga po pomarančah in na vrtu se je zgenilo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani