Lučka zabrli nekoliko močneje in tedaj se ji nenadoma povsem jasno utrne spomin na nekoč naučeno molitev. Premikajoč ustnice začne šepetati: »Stvarnik naš, ki si v vsem kar obstaja in je svetost skrita v tvojem imenu, naj pride tvoj duh k nam, ujetim v snovi. Zgodi se tvoja volja, tako na Zemlji kot v vesoljstvu duha.