dol (701-800)

roke na hrbtu in začel hoditi po sobi gor in	dol.	Glava se mu je povesila, v srcu je občutil	A
pa vselej odložil pero in hodil vnovič gor in	dol.	Ko je izpraznil zadnjo čašo, je sédel, odločno	A
»Zahvalim! Pojdite	dol,	zato sem prišla!« Okrenila se je ob	A
slišal Smrekar glasen jok, ko je hodil gor in	dol	po obednici. XIX	A
»Brestu!« Minka je šla po sobi gor in	dol.	Nato je rekla:	A
Takele ste! Pojdiva	dol!	« Župnik je vstal in odšel z Minko v	A
šipe. Na to je začel hoditi še hitreje gor in	dol.	Trdi koraki so odmevali skoz strop in dramili	A
očmi očeta. Mihor je prekoračil sobo gor in	dol,	se ustavil pred bratom in izbruhnil:	A
slišal tudi Božnar. Gašper je hodil gor in	dol,	pomolčal, da je dražil mater, in seveda mislil	A
Podlogar. Zdravnik je šel še nekajkrat gor in	dol,	skomizgnil z rameni in razsodil: »Pripravi	A
ali ne bo vse skupaj popustilo in me potegnilo	dol,	na sovražni hlad betona.In v snu se mi dogaja	A
spravil čez klanček, jaz pa sem odvihrala nazaj	dol	in se še dolgo cmerila v kotu verande - nora	A
Odmaknila sem se. Gledala sem	dol	proti Savi, ki se mi je zdela v čarobno osvetljeni	A
se na grobi pesek zraven tračnice in potegnil	dol	sina; zdel se mi je lahek kakor peresce.Potem	A
pokonci, obstal na kolenih in strahoma pogledal	dol	- res je pod menoj ležal moj sin, zvit kakor	A
povemo!" Ana in Eva sta uprto gledali nekam	dol,	proti vodi.Jaz sem čakala.	A
in se prepustila toku, ki me je nesel daleč	dol,	včasih vse do ovinka.Tam sem na drugem bregu	A
dahnila Veronika, toda Miloš jo je bil že potegnil	dol,	tako da mu je nerodno zdrsnila v naročje.Premaknila	A
spuščal do najbližje veje, neutrudno, gor in	dol.	Kar čudil sem se njegovi zdržljivosti.	A
Začutila je, da ji roke visijo nekam globoko	dol	in da ima čudno težke noge.Ozrla se je za Milošem	A
sebi? ‘ Imam, ampak brez vode ga ne spravim	dol,	davi me in sili nazaj’ Veronika je začutila	A
se, kakšen vamp nosite, meni pa hlače padajo	dol!	Ja!	A
oprijemajoč se trave in spodrsujoč na grebenu,	dol	do roba.Sloneč na dlaneh bi se odgnala, mehko	A
Ni dobro?« »Je, je, samo ne gre mi	dol.	Želodec mi nagaja,« je rekla in se poskušala	A
gospodična že suha! Če je, naj ena brž pobere	dol!	«Spet je minil samo trenutek, ko se je Veronika	A
vedno pozabiš, in potem sem jaz tista, ki padem	dol!	« »Kaj?!«	A
Miloševa roka segla nazaj k njej in jo potegnila	dol.	Znašla se je ob njem na postelji.	A
ki je s karnise valovila do tal, in pogledala	dol.	Gostilniški vrt je bil tako rekoč pod blokom	A
ki si je Martina ni znala razlagati, tiščala	dol.	Martina se je branila z glavo, z rokami in z	A
Razumem jo!« »Klobuk	dol!	« je rekel Miro in znova speljal. »Dosti je,	A
Če je le prišlo do tega, pa grižljaj ni hotel	dol,	premikal se je po ustih kakor živa stvar, obtičal	A
je v kritičnih trenutkih zazdelo, da mu pada	dol,	a si ga je v resnici vselej sesul kar sam.V	A
in veselo prikimal. Stekla je po stopnicah	dol,	iznenada vsa žareča in razigrana.Preskakovala	A
narod. In nekaj časa ti ni treba hoditi nazaj	dol.	« »Grem, ti pa glej, kako boš obesil!	A
se ne bo takoj razburila, če slučajno pridrvi	dol.	Klemen, črta!«	A
Šola je naporna.« »Pa jame te nesejo	dol,	« je pripomnil on. »Zdajle bi pa lahko šel na	A
Nič." Zletim	dol	v kuhinjo in se obešam na ograjo, da mi ne bi	A
enkrat bo vse razbil!" Odpre vrata in se zadere	dol:	"Japec!	A
spodaj Japec nese drva, od zgoraj Primož divja	dol.	A, družina se zbira!	A
rekel, prijel za kljuko na vratih in jo potisnil	dol.	»Čakajte malo!«	A
poješ in popiješ, prebereš časopis in se položiš	dol.	To je edino!	A
pokvečil. Pet reber ima počenih, roka mu visi	dol	in nos mu ne bo nikoli več naravnost stal!«	A
kaj spomniš, Cene?« se je čudil Rudi. »V Suhi	dol,	« je nevabljeno povedal Tine. »In potem za Donavo	A
mu nazadnje še kaj ocvre. »Takoj!« je zavpil	dol.	»Ali pa rajši ti pridi gor, me boš tukaj počakal	A
spustil po verandi in po stopnicah zropotal	dol.	Zdaj mu ni treba več tako paziti.	A
zato je stal čisto zadaj in preko zasuna srepel	dol	na cesto.Oni so se vsi trije tlačili v kabini	A
Zdaj pa tisočaki. Vsi naenkrat ne bodo šli	dol!	Tako velika kepa sicer niso.	A
nekje se s ceste odcepi stranska pot v Novi	dol.	Da ne bo pozabil skreniti, ker bi se moral potem	A
desnica krvavi in da rokav na več mestih visi	dol.	Bili so Hrvatje.	A
Zdaj pa bežita, drugače še vaju premlati!« »	Dol	s skale, smrkavec!« je zatulil Hojan.	A
časa zaslišalo v blagoglasni trški nemščini: »	Dol	z morilci!Dol z njihovimi zavezniki!«	A
»Dol z morilci!	Dol	z njihovimi zavezniki!«Pozornost vseh gostov	A
netili razdraženost s hujskajočimi vzkliki: »	Dol	s pijavko!Na sramotni kamen z oderuhom!«	A
rajši o vremenu ... Kakšna kaplja ti leze od čela	dol	naravnost proti nosu; obriši se vendar, nerodnež	A
vedel, kaj bi to bilo ... Odpravili smo se v	Dol,	prijazno, od predmestja kake pol ure oddaljeno	A
. / stran 145 . / pa so ga takoj odvedli v	Dol	...In zmerom je bledel o slavnosti, o pevskih	A
skušnjah, o slavnostnem govoru ...“ Prišli smo v	Dol.	Peter in Stanka sta obstala; midva sva stopila	A
samá na gostilniškem vrtu. »Še letos pojdem	dol,	« je dejal moj prijatelj in mi ni pogledal v	A
izgine izpred oči... Zato moram brž za njó, moram	dol	in pojdem še letos...« Sanjal je o domovini	A
in sta jezdila po travi. ”Da bi zdaj stopil	dol,	tisti mladi, črni huzar!“ sem si mislila.Vzela	A
vedel, kako bi sedel. ”Gospa, zdaj stopim lahko	dol	...“--	A
poželjenja po tujem blagu. Nazadnje pokrije	dol	in log sama peklenska praprot, grehi brez števila	A
okence, izdolbeno v debeli zid. Pogledal je	dol	in vas je ležala tam v večernem mraku, vsa že	A
bilo, in sneg se je tajal na strehah; kapalo je	dol,	in kaplje so se lesketale v soncu.Po cestah	A
bile v licih. Hodila je po trgu počasi gor in	dol	in je gledala na okna, ki so se bleščala, kakor	A
pokopal enega gospodarja, dvoje sem jih pokopal!	Dol!	« Jernej se je smehljal in je stopil	A
tisto je bilo moje, kar pregledate od hriba	dol	do potoka; pa so mi vzeli.Od začetka je bilo	A
in je gledal na suhljatega služabnika globoko	dol,	dolg do stropa, kakor je bil. »Nikogar ne mislim	A
zazibal v zraku, padal je polagoma, izgubil se tja	dol	v tem�.Iz temè se je svetlikala luč; visoko	A
v tem�. Iz temè se je svetlikala luč; visoko	dol	od stropa je visela na srebrnih verižicah srebrna	A
obrazov, tako tujih, kakor da bi bili stopili	dol	iz nebes, izpred božjega trona... Odprle	A
Ali odeja se je stresala sunkoma, po licih	dol	so ji tekle solze, ni se mogla braniti, ihtenje	A
videla Malči, če je sedela na stolu, globoko	dol	v kapelico in na veliki oltar, kjer je gorelo	A
šli s svečami po mostovžu, kakor je dolg, in	dol	po stopnicah in v kapelico.V kapelici pa je	A
ko so zgrabili njeno posteljo ter jo nesli	dol	po visokih ozkih stopnicah ter jo položili na	A
obleko in bilo jo je sram. Ali ko se je ozrla	dol	po krilu, je opazila zelo vesela, da nosi lepo	A
Neumni otrok!... Hudega ne bo nič... no, nesite jo	dol!	« Tina se je zavedla.	A
sosednje sobe, sta prijeli Tino in sta jo nesli	dol.	Malči je sedela na postelji in je držala v roki	A
je, kakor da je bila stopila še za stopnico	dol,	kjer so vse tiste grde in grozne skrivnosti	A
bi se ga skoro doteknila; gledalo je veselo	dol,	nji naravnost v oči, smejalo se je in je vabilo	A
zlatem stolcu in je pletla nogavice, gledala	dol	ter se smehljala; za plotom pa je stala gospa	A
kakor da bi bili krenili vozovi na napačno pot -	dol	proti dolini, kjer je noč in trpljenje...Ustnice	A
sonce, pomaknilo se je komaj za ped s strehe	dol	naodluščeni zid, a tu spodaj je bilo še vse	A
črno oblečena gospoda. Nató je stopil počasi	dol	ter se pomikal med špalirjem vojakov.Vojaki	A
Anka se je ozrla na nebó, ki je lilo svetlobo	dol,	in se je zasmejala od radosti: prvikrat je bilá	A
molče po poti navzdol proti mestu. Ozrla se je	dol	in se stresla.Strah jo je bilo mesta, ki se	A
listjem - ne daleč pred njim samotni Blatni	dol	z bledim, na nahko šumečim bukovjem ... vse zaspano	A
prstanov; hodil je nekaj časa po tlaku gor in	dol,	gledal zaspano izza sivih obrvi ter se izgubil	A
hlačah. Videl se mu je ves debeli, rdeči vrat,	dol	do kosmatih prsi.Glava je bila podolgovata;	A
svetloba je postala mrtvaško bleda. Prišlo se je	dol	po deseterih stopnjah od sivegakamna, v grobnico	A
napravil Milan v svojo spalnico. Z visokega okna	dol	je videl sam neizmerni temni gozd; vrhovi so	A
Mate je stisnil pest in je iztegnil roko. ”Le	dol,	kamor hočeš!Jaz pa še ne maram umreti!“	A
spala globel; do neba ni seglo oko. Od hriba	dol,	po klancu, je stopal človek zelo urno, kakor	A
ali utoniti neče. Dvakrat že sem vrgel kamen	dol,	svetnik pa se je zazibal in preobrnil in je	A
Vse leži zdaj tam doli, tudi papir sem vrgel	dol	in vrvi, pa še te roke bi rad, ki so ga napravile	A
prepletlo, ves zrak ga je poln, kakor bela reka lije	dol	... Hanca, vse bo drugače zdaj!“ Tudi ona je	A
holmi pa je sijalo sonce. In ko sta gledala	dol,	v žarko pomladansko svetlobo, obadva žalostno	A
pot. Priti bi moral od one strani, od hriba	dol,	kjer se izlije pot iz gozda ter se vije v belih	A
pozdraviti te ne morem, kakor bi te rad. Kreniva	dol,	na tisto pot!“ Zavila sta v globel; temneje	A
razgnalo najgostejše sence, potisnilo jih globlje	dol?	...“	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani