dol (201-300)

Naj ga spet posluša? Rajši odide gor in	dol	po ozkem hodniku.Ni treba, da jetnik misli,	A
okni, ki ju je prekril pergament, in takó vse	dol	po sredi koščenih plavuti, da se izteka gnojnica	A
stal na najvišji terasi in se zavedal, da mora	dol;	in spet je odpodil misel, zato da bi ne načela	A
obrite lobanje. Da, a ta, ki zdaj počasi polzi	dol,	je bolj viden; ko da nemogoč igralec nalašč	A
stopali dotaknil tal, njegovi hlačniki zdrknejo	dol	do lesenih cokel, da se prikaže njegova zadnjica	A
njen srebrni zrak nad paštni in vinogradi vse	dol	do školjev in do še deviškega morja. A prav	A
zložili obleko v na pol odprto kočo in spet stekli	dol,	čez cesto, na prod. Pod stopali jim šumi suha	A
predmet, ki ga ima skritega na hrbtu. »Stekel bo	dol	do ceste in spet nazaj!« In čakajo, da Carleto	A
poveznil na njene lasé, takó da bo potem zdrknila	dol	in ji pokrila obraz in jo bo poljubil skozi	A
morje odklonilo. In odpeljal ga bo spet tja	dol	na kopno, v prebivališče, kjer so si majhna	A
makovi cveti, potem pa terase in terase vse	dol	po pobočju, terase z vrtovi kakor paštni z brajdami	A
se obračala nazaj, ker je stopala pred njim	dol	po klancu. Tedaj je deček za njima zakričal	A
čakalo ob zidu; cesto, ki je samotna padala nizko	dol	k industrijski vasici.Ta trenutek je bilo naselje	A
smejala, mož s harmoniko pa je stopil gor in	dol	po bregu, kakor da hoče ujeti njeno zeleno telo	A
nji, ampak zdolž zida; saj bo pridrčala sem	dol	mimo teh cipres, je pomislil. A pot je bila	A
svetloba mesečine na jezeru. Tako sem stekla	dol	po stopnicah, a slika je bila kakor živa v mojih	A
je zlobno zapiskal Arnac. »Laberalec gor ali	dol,	« je zrogovilil kovač, »taka zverina pa še nisem	A
stari kovač in ta je zarjovel: »Hudič gor ali	dol,	kar tako se pa ne dam!Če si prišel po mojo dušo	A
boš čez rob stene in se skotalil v dolino. Tja	dol	gre tvoja življenjska pot.« »V dolino	A
je pribil Fratnik. »Sicer pa kila gor, kila	dol,	saj ne bo šival s trebuhom,« je zaključil in	A
»Venc!	Dol!	« Venc je pomolil preplašeno glavo iz	A
Venc je pomolil preplašeno glavo iz polmraka. »	Dol!	« je glasno ponovila Pavla in pokazala s kazalcem	A
rdeče opečnate strehe hiš. Mimo hitijo, gor in	dol,	raztrgan, pokvarjen film.Ali pa jo je kdo pofukal	A
tam in od rdečih streh, ki hitijo mimo, gor in	dol	kot v kakšnem slabem, pokvarjenem, razmajanem	A
gospodinji ali uradnici naravnost v obraz, potem pa	dol,	proti trebuhu in nogam.Vse skupaj je le nekoliko	A
obvisijo v praznem prostoru, čisto cunjasto	dol,	pregibajo se, da bi kaj dosegli, nič.Celo zapestje	A
stran 8 . / premakne še v komolcu, kot vzvod gre	dol,	škripec, center v možganih, kontrola, jasno	A
urejeno; spodnji del roke gre še čisto malo	dol,	čisto malo, milimeter.Točno.	A
Bil je napeti obli trebuh, vsa roka od komolca	dol	ga je začutila, svilnato blago, točno čez sredino	A
zaziblje na robu pločnika, potem pa kar zdrsne	dol,	nekaj zakliče, nekaj pomaha, potem pa kar zdrsne	A
nekaj zakliče, nekaj pomaha, potem pa kar zdrsne	dol	in steče čez cesto kljub avtomobilu, ki jezno	A
redkimi kocinami poraščenem. Ko ga premika gor in	dol,	se skladno s pritiskanjem kovinske mrežice pomika	A
Res ga ni, je rekla, psst, po prstih nazaj,	dol,	ni ga, res je šel nekam proč, tiho, po hodniku	A
je slišal, nič besed razločil, peljali sta ga	dol	v klet, coprnici, na mučilno napravo ali kaj	A
vsipajo roji čebelic, glava prikimava, gor,	dol,	gor, spodnja ustnica pa čisto narahlo, komaj	A
zabrisal točno med oči. Da bi ji pena tekla	dol	po skisanem obrazu.Potem pa je nekaj reklo:	A
gor, k lasem, h glavi, in silovito treščile	dol.	Obe iznenada.	A
Lahkotna dremavica se ga loteva in komolce mu vleče	dol,	glavo nadnje.V oknih silna svetloba, močno sonce	A
prijetna dremavica po prespani noči. Veke mu vleče	dol,	telo pa se kar razpušča v tej toploti, kar naprej	A
težja in skrite zakonitosti jo bojo potegnile	dol.	Premagala bo prvo stopnico in se med vsemi nogami	A
vsemi nogami zmuznila dalje, še naprej, čisto	dol,	tja do umnega starca, ki bo nenadoma začutil	A
nenadoma začutil čudno nelagodje. Pogledal bo	dol,	evo, Pavel Vatovic, pod tvojimi nogami, starosta	A
količino te silne energije spušča in usmerja	dol	k prstom, na pero, na papir, ostanek zadržuje	A
posebno toploto, posebno vročino. Zarki prodirajo	dol,	na klop in suknjič, njihov cilj, najprimernejši	A
mehanika rok. Predsednik stoji pri oknu in gleda	dol	na ulico.Tisoče skrbi in načrtov mu brazda visoko	A
postelje. Boš videl potem, Dobrila, ko te sunejo	dol	po tistih črnih stopnicah pri vas, pa v avto	A
Kaj še?	Dol	s političnim terorjem! bomo klicali.Še kaj?	A
doživele ob direktni združitvi.) Glavo ima	dol	in lasje ji štrenasto visijo čez obraz.Čisto	A
problematična stvar, potem pa se vrne, nazaj,	dol,	nogo stol dol, s komolci se opre ob mizo, da	A
nazaj, dol, nogo . / . / stran 49 . / stol	dol,	s komolci se opre ob mizo, da rokavi pobrišejo	A
nadstropju zgoraj, čisto na vrhu, in skozi okno je	dol	videti cel prostrani Glavni trg s krožnim prometom	A
videti, kaj se skriva za njimi, drsi gor in	dol,	napada in se zopet umika. Zid je trden in	A
začutile lahkotnost, užitek ob hoji, roke so padle	dol	ob boke, prabitna zakonitost je premaknila telo	A
oglatimi granitnimi kockami se komaj slišno premika	dol	k zemlji, h kanalom, varnemu zatočišču, prijaznemu	A
ga odnese cesta s seboj, z njo gre naprej in	dol	do reke, po obrežjih in vrtinčasti vodni površini	A
koraki požre razdaljo do stopnic, spustil se	dol	in skozi prehod na drugo stran. Sredi štirikotno	A
oči se pomikajo z zgornjega roba diagonalno	dol	proti levemu spodnjemu in neznansko število	A
tkivom, se palec zapiči in pritisne, gor in	dol	se pomikajo in z mirnim, zaupljivim zadovoljstvom	A
Lahno drhtijo tam v zraku, ko znova segajo	dol	k tkanini in jo najprej čisto nalahno pobožajo	A
razkolje temo na dvoje, zaluča prazno steklenico	dol	na mesto med ulice, hiše reko mostove tja dol	A
dol na mesto med ulice, hiše reko mostove tja	dol	tja dol grem reče zdaj bom ranil spečo žival	A
mesto med ulice, hiše reko mostove tja dol tja	dol	grem reče zdaj bom ranil spečo žival Čisto	A
žival . / . / stran 119 . / Čisto sam gre	dol	k mrtvemu mestu.Kamenje in grušč se mu drobita	A
roke v zemljo, travo, neznana teža pa ga vleče	dol	k mestu, silen pritisk in veliko težo čuti,	A
veliko gmoto, ki se pomika pod mostovi po svetu	dol,	nevarna reka, žival z valujočim hrbtom, ostra	A
nad nemirnimi očmi, ki si ne upajo pogledati	dol,	k reki in čez, ves krčevit se obrne k boku mesta	A
nekaj metrov, zadaj pa tista vrata treščijo	dol.	Raztrgano nebo, z velikimi vlažnimi lisami	A
duše ali pa vsaj povsem žive ne. Ozirali so se	dol	in vprašujoče v poraščeni obraz svojega poveljnika	A
Tlak je hladen in vlažen. Ko zdrsne čisto	dol,	na kolena, je tlak vlažen in hladen.Potem leže	A
zamrmralo za njegovim hrbtom. Po gozdni poti in	dol	na travnato planjavo se je skozi megličasto	A
slišali glasen, hrgast smeh. Zvečer je prišel	dol	s krvavimi očmi in spet sam sedel k mizi.Nocoj	A
notri. Počasi je razvezal vrečo in stopil	dol	po stopnicah.V gostinski sobi sta sedela ob	A
takšno poreklo razbrati: Johan Ot. Ko je prišel	dol,	je ugotovil šepet, se je dolga leta potikal	A
redil, jo zaklal. Pred križem ob cesti gor in	dol	hodil.Z zvonovi zvonil.	A
gledal predse, roke ohlapno spuščene, glava	dol,	pogled dol, v blato.In ubog štrceljček bingljavček	A
predse, roke ohlapno spuščene, glava dol, pogled	dol,	v blato.In ubog štrceljček bingljavček med nogami	A
Žrlo mu je v zenice in žganje se je preselilo	dol	k drobovju.Stal je in gledal, kako se sramotilna	A
niže, da so mu noge trepetale, vleklo ga je	dol	z vse večjo močjo, dokler se ni zgrudil, pokleknil	A
nenadoma je samodejno skočil tja in treščil z roko	dol	inzadel ob nekaj koščenega in udaril še enkrat	A
slovesno modrimi obrazi, Johana Ota pa so odvlekli	dol.	Tam je imel med vlago in svojimi ljubeznivimi	A
Konec tako ali tako pride, izjava gor ali	dol,	še ena formalnost več.In potlej?	A
na drugi svet, ne gor, ne k zvezdam sinjim;	dol,	v zemljo, ki jo je bil slišal govoriti, k večnemu	A
v navzočnosti čudnega možaka. Zaveza gor ali	dol,	ampak zunaj na konju je srebro in je kozje usnje	A
obencljave živalice. Božala ga je po prsih in segala	dol,	k hlačam.Prijel jo je za roko.	A
primerih ne prebudi. Prsti so spet gomazeli	dol,	k spolu.Zdaj so segli globoko, h kolenom in	A
dežela, si je rekel, ko je s pobočja gledal	dol	na cesto, koder je jezdila skupina oboroženih	A
ruvati brado in z živčnimi koraki hoditi gor in	dol	po sobi.Znenada se je zdrznil: je zdaj čas za	A
hudobcem so velele, naj vodo razlijejo čez hrib in	dol,	nato se je usula huda toča.Omenjene vešče, ki	A
pretiravali. V taki množici čarovnic ena gor ali	dol.	Ali veš, da so jih v kneževini Neisse sežgali	A
je nasmehnil njegovi domislici. Ena gor ali	dol?	Ali si kreten ali pa so ti tako nagnali strah	A
strah v rit, da še pisniti ne upaš. Ena gor ali	dol?	Krčmar in njegova žena sta motovilila v zgornjem	A
Prav v grlo je segla brozga, ko se je ozrl	dol	k temu razgaljenemu telesu, k tem razkrečenim	A
požrtije. Njegov korak je votlo odmeval gor in	dol	po stopnicah in Johan Ot je prav zbegano hodil	A
zase iztržiti, če drugega ne. Kupčija gor ali	dol,	toda življenje v škofijskem dvorcu mu je krepko	A
razbija pohištvo v svoji sobi in hodi gor in	dol	v onemoglem besu.Toda, ko je stvar dodobra premislil	A
strujal skozi oči, ki so tipale v temo. Tekel je	dol	in s kotičkom očesa videl postavo, ki je z notranje	A
Majhen črn kvadrat. Spusti se	dol,	na sleme.Tu stoji.	A
Prijema se za šope.	Dol	ga vleče.Zmeraj niže.	A
Nobenih sokov ni več notri. Seseda se, k zemlji,	dol,	hladno, med trave, med trave. Hladno, vlažno	A
telesom spustil čezenj, da je gladko zdrsel	dol,	k potoku.Obstal je.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani