In Hanca je začutila v srcu veliko osamelost in malodušnost; stala je nenadoma majhna in sama sredi neskončne tujine in nikogar ni bilo, da bi ga prašala za pot.
Priti bi moral od one strani, od hriba dol, kjer se izlije pot iz gozda ter se vije v belih ovinkih preko travnikov in polja proti fari. Ali tam je bilo vse mirno; vetra ni bilo in molčal je gozd, tonil je mrak ...