dol (1.001-1.100)

ata na jesen še vedno nosil po kuhinji gor in	dol,	sam pa sem mu veselo prepeval Ribničana Urbana	A
mislih je Cirilov mrlič že hodil po sobi gor in	dol	ko kakšen Frankestein v filmu, ki sva ga z Rajmundom	A
mladiča. Sprehajal se je po dvorišču gor in	dol	ko kakšen baron.Tu in tam je kavsnil kakšno	A
našim nesnicam. Hodile so po dvorišču gor in	dol	kakor največje pijanke, se prekopicevale in	A
svojih smučeh. Do tistega časa sem vlačil gor in	dol	le sanke, pri sebi pa sem se močno grizel, da	A
sta se sprehajali s senčniki po vasi gor in	dol.	»Spij do dna in še kakšno zapoj!« je bila mama	A
pa le pustite pri miru! Sredi noči dam klobuk	dol	pred njim...« Stal sem tam ob dogorevajočem	A
največja zlikovca. »Alo, žepe naokrog in srajce	dol!	« Rajmundovi so bili tako presenečeni	A
stopil na dvorišče, pogledal po zraku gor in	dol,	nato pa se je vpričo naju odtočil ob debeli	A
težave. Prve dni bi se bili po Tunjici gor in	dol	vozili samo najini bratje in sestre.Hudo sva	A
Razredničarka se je sprehodila po razredu gor in	dol,	nato pa jo je prešinilo: »Vesta, kaj	A
vso moč prigovarjati: Ne, ne smem zgrmeti tja	dol!	Vse je odvisno od mene samega.	A
sivimi brki pod nosom, ki so valovali gor in	dol	kakor valovi lepe modre Donave, nad tem čudovitim	A
« so bili oče nenavadno nataknjeni. »Takoj	dol,	smrkavec, in po krave!« Meni pa se ni	A
pomembnega, da sem misel na nižave takoj opustil. »	Dol,	sem rekel!« Trdno sem se oprijel za	A
je slovenski kralj gora...« »Če ne prideš ti	dol,	bom prišel jaz gor!« Tudi te očetove	A
Begunjščica. »Dam za mašo, če bova prišla živa	dol!	« je zaklical med grmenjem proti meni Ude.	A
sami v dolino, pa čeprav bo šla kakšna kila	dol!	« se mi je smejal hudomušni Krvina ter mi oprtal	A
videl enega, ki je hotel priti prav čez Prag sem	dol.	Tako je rjovel od jeze, ker ni mogel naprej,	A
sitne za hrano. Ko sem lazil po Trenti gor in	dol	- bilo je na spomlad - sem padel v kotel z vodo	A
velik bel lopar, s katerim sem mahal gor ali	dol,	spodaj, na Dovjem, pa je moja nečakinja Marica	A
Luther je rekel: Če ne bi bil gor lezel, ne bi	dol	padel! -Jezuiti pa pravijo:	A
in v tistih debelih škornjih po grušču gor in	dol	ter iskal primeren studenec za vodovod.	A
ta pa je korenina, možakar, da bi dal klobuk	dol	pred njim sredi noči!V resnici pa si navadna	A
gosposka se nerada premetava po klancih gor in	dol	ter požira na tone prahu.Pač pa je kralj izbral	A
Toda moral sem ostati tukaj in gledati veli in	dol	gočasni obraz nadškofa Martina, ko je dremal	A
koščake ali tolkli kozo »pod novim cesarjem gor in	dol«	! Vsi ti spomini ti mrgole pred dušo	A
dokler ni med šumom in penami dosežen globoki	dol.	Po vseh tolmunih pa živi množica črnozelenih	A
sivkastomodri brglezi, ki so čokali po deblih gor in	dol.	Če sta se srečala z grahastim plezavčkom, ki	A
srečala z grahastim plezavčkom, ki pleza samo gor,	dol	pa ne more, ga je sivomodri hudobnež takoj pognal	A
da se je videlo, kakor bi padalo kamenje v	dol.	Mestoma je bila taka strmina, da sva se, za roko	A
bo imela, samo po travnikih bo hodila gor in	dol;	da pa ji dolgčas preide, bo trgala pokalice	A
Veliko je devet tisoč!« Danijel je divjal gor in	dol:	»Saj ne prodajava kake beračije!	A
cerkev. Pisar pa se je naslonil ob zid in zrl v	dol,	kjer so se vlačile jesenske megle.Tudi v srcu	A
deželi. Z belim svojim prtom je objemala hrib in	dol.	V trdo železje je zakovala bistre potoke in z	A
je globoko, in smrti ne odide, kdor pade tu	dol.	« Revež!	A
Nesselrode. V živahnem razgovoru sta korakala gor in	dol	pred licejskim poslopjem. »Hvala Bogu,« je viknil	A
Nekaj trenutkov je nato hodil po sobi gor in	dol.	Šepetal je sam pri sebi in Marički se je zdelo	A
Preobšlo ga je kesanje. Pričel je gor in	dol	hoditi ter godrnjal: »Tako te duše ne boš rešil	A
potovanju) zapustil ter ob strani počasi gor in	dol	jezdaril.Samotarju se pridruži nekak velikan	A
mi dali očetov plašč, in primahal sem jo sem	dol,	d zvem, kaj je kaj doma v bogati Turčiji in	A
slonelo nekaj topičev, ki so melahnolično zrli v	dol,	prav kakor bi sami ne vedeli, čemu so tu gori	A
ob rob grajskega jarka ter se zamislil tja v	dol.	Časih se mu je dozdevalo, kakor bi čul globoko	A
od zrelega sadu ter zopet pričel zreti v tihi	dol.	»Doma smo jo tudi imeli!	A
sršen, brenčeč po vejah!« Poslušal je znova v	dol,	in sedaj se mu je zdelo, da je čul prav gotovo	A
je prišel k meni na Višavo ali sem pa jaz šel	dol	na Nižavo.Pila sva vino in rada se imela.	A
pešpot poleg ceste. In glejte, pridemo ravno tja	dol,	kjer se cesta zavije, do tiste tratine in tistega	A
Ernest Malec vstane ter prekorači sobo gor in	dol.	»Kaj mi hočete?	A
Zdaj in zdaj buti strel, da se pretrese hrib in	dol.	Vmes se oglašajo zvonovi visoko v domačem stolpu	A
glasovi so prihajali tudi v prekipeči srci tu	dol	ter se družili ondi s harmonijami ljubezni,	A
senožetjo na razpotju, od koder se je videlo v	dol	ravno na Strugo in zapuščeni njen vrt.Nekaj	A
črtala od zelenja. Potem pa se je spustila v	dol	ter vsa spehana prihitela k družbi.Povpraševali	A
teh besedah je ječar dvignil lesen pokrov. »Tu	dol,	« je nadaljeval in kazal na nekak vodnjak, »spuščamo	A
besedah se je razgrel oče in hodil po sobi gor in	dol.	Lukež je za nekaj časa utihnil, nato pa je zopet	A
pred škofovim stanovanjem je korakal gor in	dol	gospod prošt od Sv. Jakoba in bral v knjigi	A
kmečka pamet. Znova je dirjal po sobi gor in	dol	in razločno se je čulo, da je škripal z zobmi	A
pobila sta Debelaka na tla ter ga pretepla, da je	dol	ge mesece preječal v postelji.Tožil je na gradu	A
je metalo iz sebe gorečih strel na stotine.	Dol	in goro je pretresal grom in do osrčja je trepetala	A
deskah. Vsa soba se je zibala nekaj hipov gor in	dol,	umirila se za trenutek, potem pa se zavila tako	A
suhi veji, s katere se odpira pogled v globoki	dol,	zbudi se gozdne perutnine vladar divji petelin	A
temi. Ti pa ostanejo na mestu in zró v nočni	dol.	Imel je s sabo majhno svetilnico in časih se	A
pripeljem svoje bremence ‒ živo in mrtvo ‒ tam	dol	do srede vasi, stal je človek na vaškem mostičku	A
kr brište iz evidence. Zlata ura gor al pa	dol.	Si jom pa kr sam kupu, čem hotu.	A
Majstra, mim gimnazije, pred kino Partizan,	dol	na granit kocke.Dobra logika, mi prav ona.	A
s starim Aljažem, potem pa se prisankal sem	dol,	da te objamem in se ti prav prisrčno zahvalim	A
hribja; naposled je po sobi zakoračil gor in	dol	in se ustavil pred Trlepom, ki ni umaknil srepega	A
enkrat zapretil in se počasi nameril v Dedni	dol,	kjer je samevala košata domačija svobodnjaka	A
pa je zagledal Ljubina, ki je hitel v Dedni	dol.	Gledal je po dolini in preudarjal, kaj bi.	A
nevaren, drugače njen oče ne bi šel v Dedni	dol,	« je pokojneje pomislil. In srce mu je še bolj	A
pot, ki jo je tisto opoldne pobiral v Dedni	dol	do svobodnjaka Gorazda, močno dolga, tako ga	A
je zažgala onega. Hotimir je strmel v Dedni	dol,	oči, polne otožnosti, so držale domači kres	A
Majnhalm in Henrik z vsemi drugimi prišla tja	dol.	Henrik in oskrbnik Hartvik sta bila ranjena,	A
trdnjava utrjena Trlepovina je pogumno gledala tja	dol	ob Témenici in semkaj na Cesto in na Klanec	A
Hlapca je pogrela tlačanova upornost. »	Dol	‒! ti pravim!« je zarežal in prijel za uzdo	A
nedeljo možje iz Stranj, Prapreč in Žubine, iz	Dol,	s Hriba in iz Gabra, možje iz Bèča, Hrastovega	A
Litijo in Trebeljevo, Veliki in Mali kal in Mačji	dol,	tri kmetije ob Témenici, deset pa pri Ivanji	A
!« »Bodi tako dober, bratec, pošlji koga	dol,	da Hotimir in Živka za trenutek prideta hitro	A
ječar potegnil nazaj, kolikor je pravkar spustil	dol.	Drugi dan tudi tako, tretji dan nič drugače.	A
tako, tretji dan nič drugače. Spustil se je sam	dol.	Pa dedca Plavca nikjer!	A
in se nerad umikal urnim slom, hitečim gor in	dol.	Sonce je stalo na poldne, Tomaž Sladkonja je	A
je ukazal. Naj tlačani vidijo, kdo se tja	dol	pelja nemara poslednjič, naj jim ostane tudi	A
jaz ti ga dam - samo časa ne trati.« »Pot tja	dol	in nazaj me zamudi dva, tri dni; Polona ne bo	A
cesarja?« »Če te ne vzameta s seboj, ju vržemo	dol	in se odpelješ ti sam!« so fantje pritegnili	A
izčesnalo, kaj sta napletala, pa bi bili vsi križi	dol!	Brž ga je zasukal tako, da je gosposki uskok	A
po kaj,« ga je premikalo, »bi bili vsi križi	dol!	« »Saj zdaj ni čas za lov,« je pater odmajeval	A
njenega konja ni spustil in še trje rekel: »	Dol!	« »Saj ne znam,« je začela ihteti, tako se ga	A
časa ni mar. Potlej sta se spustila v Mišji	dol.	Vasica, skrita v tihi, odročni dolini, je molčala	A
nami in bi ga lahko vzela kar s seboj v Mišji	dol.	« »Urša je prelena, delati noče, od lakote bi	A
zankami; če kaj iztakne, bodo spet vsi križi	dol.	« »Našel mojih ne bo, ta že ne, pa če obleze	A
umreti za grad!« »Mika me, da bi stopil tjale	dol	in da bi razpodil tlačansko drhal!« je Peter	A
Gospa Kordula reče: »Teci hitro	dol	in reci jim da jih lepo prosim, naj pridejo	A
Samo nekaj ti moram povedati.	Dol	pridi.« Ris je že pristal pod mostom.	A
je oporekal Jelen. »Prav zato sem pa prišel	dol,	« se je izvijal Urni Sulec. »Videl sem z vrha	A
nekaki plotovi, ki jih prej ni bilo. Stopim	dol	in povprašam.Menda mi Ostrorogi ne bo zameril	A
soteski navzgor, so vedeli, da bodo morali še	dol	go čakati.Pripravili so loke in puščice, pritrdili	A
spoprijeti. Vnetila pa ne sme pozabiti, čeprav	dol	grede ne bo smel zakuriti ognja, da ga črnolasci	A
s težkimi koraki hodili po pristajnem mostu	dol	in gor. Ostrorogi Jelen je stal pred svojo kočo	A
da jo bom pustila, da bo s piskrčkom hodila	dol	v vas ponj?« »To vse bova s Polonico napravila	A
je nenavadno zresnilo, šel je po sobi gor in	dol	in dejal: »Prijatelj sosed, to bi pa utegnilo	A
mehak, a ohrabril se je. Šla sta s pisarjem	dol	k rokovnjačem.Med, potom mu pove Bojec o Mozolovi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani