dol (1.101-1.200)

vozile silno veliko raznega blaga od Ljubljane	dol	v spodnje kraje, celo do Belega grada, in nazaj	A
do Belega grada, in nazaj. Kar se je vozilo	dol,	teklo je z valovi vred navadno le mirno, a kar	A
želodec, preden sedejo v čolne; kajti do Zagreba	dol	bilo je malo postaj in njihovi čolni imeli so	A
Vernazz sklonil mogočno nazaj ter nekako od zgoraj	dol	pogledal krčmarja Medveda, češ da boš vedel	A
stopil je na nogi ter pogledal čez nizko goščo	dol	proti Mozolovini in jako pazno tudi čez njive	A
rastla tako obilo po njih, kakor suha rebra v	dol;	prst in mah, njihovo nekdanjo odejo odplavili	A
seže še po drugem samokresu in pomeri zopet	dol;	a v tem trenutku kakor v oknu počilo je tudi	A
cesti in, čeravno niso našli lestve, da bi mogli	dol,	ter so morali vrata s silo ulomiti, dospeli	A
spat ne spravlja, pričel pazljiveje gledati	dol,	akoravno brez kake sumnje. Naenkrat se prepriča	A
je zopet in korakal zamišljen po sobi gor in	dol.	Mnogokrat odprl je okno in poslušal, ali se še	A
razodel, opravila sta se naglo oba in hitela	dol.	Tam so jima naznanili, da je jetnik ušel.	A
zopet vodo odprl in žaga je urno tekala gor in	dol.	Bilo je precej hladno, mrzla sapa je vlekla.	A
kjer so debele skale ležale. Šepec posveti	dol	v luknjo, vidi mater ležati, oglasi se mu pa	A
ležati, oglasi se mu pa ne. Hitro lestvo spusti	dol.	Ker s svojo leseno peto ni mogel po lestvi, pomagal	A
jezo potem do večera z vinom splakuje iz grla	dol	vase nazaj. »Zakaj mu pa ne dovoliš?	A
Kmalu potem je Leon po svoji sobi hodil gor in	dol	in na mizi se je kadil čaj, ki ga je bila stara	A
mislil je Leon in, če je hitreje hodil gor in	dol,	to je gotovo nekaj pomenilo. Ponavljaje si vse	A
mrmrala med zobe ter zlezla z višine na stezo	dol.	Tu je otresla svojo sivolaso grivo s čela nazaj	A
Pavlina svoje oblačenje in hiti po stopnicah	dol.	Nasproti veliki družinski izbi je v manjši sobi	A
vzklikne Pavlini, katera je bila baš po stopnicah	dol	prišla: »Deklica, pisava teh pisem, katera je	A
napraviti sobo, večerjo in kar je treba, grem jaz	dol.	« Rekši, vzame gospod Benjamin luč svoji ženi	A
stopal, usipaval ga je neusmiljeno prek reber po	dol	gem.Prišedši mimo okna, je zagledal Kvasa, namežikal	A
pomenila o moji šoli in druge reči. Zdaj grem	dol	v vas, če imajo kaj za primáko za suho grlo	A
udomačuje, kakor mu je drago, ter poglédimo	dol	v Obrhek, kmečko vas, ki dalje časa stoji	A
dasi je bil že suhoten po grlu skozi in skozi	dol.	Kakor je torej bil kaplje željan, moral je pogledati	A
ti hóte! Dvakrat sva šla po razboru gor in	dol.	V tretje pa poženem: bistahor po sredi!	A
pripeljati. Radoveden sem, kaka je, zato grem precej	dol.	Ko bi bila taka, kakor ‒ ‒ pa zdrav!	A
se prime sestre in vsi trije gredó s hribca	dol	proti domu. Komaj odidejo izza grmovja, stopi	A
vedel za nobeno, ni mislil več. Prišel je	dol	do potoka in tam taval po stezici ob vodi.	A
tanje spoznam. Čakajte, koj potem, ko pridemo	dol	v grad, prijela bom Manico; ona ima oster pogled	A
je nekako čudno spremenil. Strmel je tjakaj	dol	in vidé, da je Marijan hitro obrnil se od Manice	A
»Žlice ne boš iz cele golí delal! Le pojdi	dol	k Urši, pa naj ti da eno žlico.« »Bog vam daj	A
šemeži, svinje ženete gor, svinje boste gnali	dol,	prodali ne boste nič, zato ker ste nevoščljivi	A
cesar ali pa še kralj, če mu tisti sukneni répec	dol	visi!Le molči, Bog ti bo eno priložil okoli	A
vžgal luč, potem pa naglo hodil po sobi gor in	dol,	kakor da bi nekaj premišljal. Naposled se je	A
se še enkrat po sobi in gre ven po stopnicah	dol.	Zdolaj je Krivčevemu stanovanju nasproti ležal	A
in šel. Graščak ga je spremil po stopnicah	dol	in, ko je videl, da ima konja pred vrati privezanega	A
vstane Marijan in gre dvakrat po sobi gor in	dol.	»No, ste kaj zvedeli iz pisma?	A
je, trdo stopaje, hodil po svoji sobi gor in	dol.	Stara hišna se ni mogla načuditi, da so čmerikavi	A
bode sonce vzdignilo, vzamem jaz palico in grem	dol	v dolino k Jurcu in vse bodem poravnala ž njim	A
kjer tvoja stara živi in spi ‒ mislil sem iti	dol	v vas do Jurca ali župana, da bi bil čez noč	A
zdanje žene, katera pride, kakor veš, le poleti	dol,	pozimi pa je neki v mestu.Rad bi videl, da bi	A
berač glasno. . / . / stran 48 . / »I, le pojdi	dol	v vas,« reče stara mati na to, »mi te ne moremo	A
nimaš kje ležati pri nas. Zakaj ne greš v vas	dol	k Jurčevim, županovim?« »Čakajte, mati, ne odrekujte	A
in mu zašepeče: »Anka ti pošto daje, da pridi	dol	precej, nekaj bi ti povedala grozovito silnega	A
tisti glas ji odgovori od drv sem. Stopi tja	dol.	»Ah, Domen!« reče, ko mladeniča zagleda, »varuj	A
V vasi ga najdemo,« reče eden, »pojdimo tja	dol.	« Lovci jo uderó proti vasi.	A
sneg in točo delala v oblakih kot čarovnica in	dol	padla, če ne vstaneš!« A baba se ne gane, suvaj	A
»Ježiš! Kaj bo, če	dol	pridejo.« »Črni so ko ogel in cele jablane s	A
noč. Špilkin Jožek je kobacal od veje do veje	dol	z lesnike.Večkrat pa je postal in poslušal,	A
ta ima Boga na zobeh, iz naše rodovine je, le	dol	stopi, Jožek,« govori krojač in kmalu so molele	A
molele njegove dolge suhe noge izmed vej ob deblu	dol.	Zdolaj je ležal človek.	A
dasi je močno zaspan. Obleče se in hodi gor in	dol	po sicer še res čedni izbi. Dolga noč je bila	A
imate, kakor iz vašega glasa vidim, na mene,	dol	požrite,« ‒ nadaljuje sedaj starec slovenski	A
»Stopite z menoj tu nekoliko korakov gor in	dol,	da vam potrebne instrukcije dam, gospod inženir	A
gotovo, da je potlej večkrat šel gospod k njemu	dol	v vas, v isto izbo, kjer ste vi bili, in da	A
/ ni in tih koraka dva pota po sobi gor in	dol.	Lisec spočetka ne odgovori ničesar preveselemu	A
Kako je bil v tej hiši? Vstane in hodi gor in	dol	po sobi.Razmišlja, a nazadnje strese z glavo	A
zardi in zjasni se tudi njegov obraz. »Pojdite	dol,	tale moj Janezek vam ima nekaj važnega povedati	A
Zakaj vas ni več videti? Pridite	dol,	jaz grem v vinograd po breskve, vi me morate	A
notranjo veliko sobo parobroda. Gre gor in	dol	po sobani.Onega spečega starca ni bilo več v	A
slovo.« Rekši, stari Zober odide v trebuh ladje	dol,	kjer so majhne kabine za spanje toliko oseb	A
prekleta starost, noge so slabe, spremite me	dol	v spalnico, zdi se mi, da že sam ne pridem lahko	A
nocojšnja noč minila! Posebno zdaj zvečer, ko se je	dol	z rebri slišalo streljanje, bilo mi je prav	A
mestu je vse mrgolelo, vozovi so ropotali gor in	dol,	naloženi z vrečami, drvmi in drugimi rečmi.	A
hodi Božidar Tirtelj ob hišah po ulicah gor in	dol.	Sicer je imel navado glavo visoko pokonci nositi	A
Pojdite malo z menoj, da bova kaj poravsala gor in	dol.	Jaz katero vem, vi pa še več ali pa manj, kakor	A
trgu. Veliko lepo oblečenih gospá je šlo gor in	dol,	če se že ne gleda drugega sveta.Zares, ta teta	A
in skoro solze so mu stopile čez trepalnice	dol	po rjavem licu. »Morda ga po krivem sodim,«	A
zaprla in skozi duri ven je letela po stopnicah	dol	na dvorišče. Malo dekle je mirno dalje sedelo	A
ohrabri, vstane, gre dvakrat po izbi gor in	dol,	postoji naposled in reče: »Jutri zjutraj grem	A
hčerko. Kakor iz uma je dirjal po izbi gor in	dol	in zdihoval: »O Bog, ti kaznuješ me strašno	A
in na pol pogumnejši je hitel kobaliti z odra	dol.	Lestva je bila stara in, dasiravno je bil naš	A
Štefe, ki je bil v grajski službi, počne in kdaj	dol	pride, in voščili so gospici, novi nevesti,	A
govorila, pe . / . / stran 82 . / ljala jih je rada	dol	v dolino na tihi grob rajnkega, potem pak se	A
korači tudi on iz sobe, toda ne po stopnicah	dol,	ampak naravnost po mostovžu.Tam pred zadnjimi	A
je duri za seboj in naglo stopal po stopnicah	dol.	Deklica je slišala, da ga je na stopnicah njen	A
jim je na pol tiho dejal: »Tukaj hodite gor in	dol,	po dva in dva, pa vedno pazite, če kdo pride	A
posvetovali, potem pa se obrneta dva gor, dva	dol.	V tem hipu očeta Sušnjo nekaj neslanega ugrizne	A
sklonil in molčé koračil dvakrat po sobi gor in	dol.	»Mrtev!	A
V skrbi tedaj je koračil mož po sobi gor in	dol,	ko mu eden služabnikov naznani, da se velika	A
hlapec Ožbe. »Na Nemškem sem bil marsikje; tudi	dol	na Hrvaško in na Češko smo šli z mečem še z	A
vitez na brzem konju po strmem klancu z grada v	dol	in zginil med drevjem, ko je ravno sonce zahajalo	A
skladanico, rekoč: »Gospod želé, da pridete nocoj	dol	k njim večerjat.« Peter ne odgovori ničesar	A
je nekaj, da mu povem.« »Gospod ne pridejo	dol,	morate k njim, ali pa meni povejte, da jim naznanim	A
je naročil, naj vam povem, da pridete drevi	dol	pod skalo ‒ morate že vedeti, kje je ‒ pa da	A
škode ne bode velike.« Ko bi bil kdo stopil	dol	h Krki raz jarek na travnik, videl bi bil, kako	A
stal v kloštru na visokem obzidju in gledal	dol	na ravnino.Tema je razgrnila svoja krila po	A
zvezanima rokama janičar Jurij Kozjak gor in	dol.	Oče njegov, stari Marko, moral je pač s težkim	A
Samorod pol tiho, vstane ter stopa potem gor in	dol	po obširni izbi, v kateri so bili videti lepi	A
nožička, ki je na srebrni benečanski verižici	dol	do tal visel. »Vino iz srednje velikega soda	A
Čakaj! Jaz stopim sam	dol	in pogledam,« pravi starec in z drobnimi, negotovimi	A
»K vam?	Dol	na Samorodovino?« »Da!	A
kakim poročilom. Obenem je pošiljal povpraševat	dol	in v Samorodino, zjutraj pa je opazoval, da	A
ni nihče, samo vrane so se pojale od smrečja	dol	do treh lesnik in nazaj, ko je ono tujo žensko	A
jo v sneg za podporo starim kostem. Šel je	dol	na obalo, da sam pove zetu nezaslišano, preveselo	A
poganjati navzgor proti njemu, oni pa svoje poganja	dol.	Pa danes Stoklasek ni srdito bičal svoji jati	A
pozni gostje. Žena je šla vtem po stopnicah	dol	in je v naglici sklicala ženske posle na delo	A
lajtnant, ki je bil čez noč tu ostal, po stopnicah	dol,	ozira se in kliče dva hlapca, ki sta na dvoru	A
kočija na dvorišče pridrdrala. Gospa je tekla	dol.	Kočijaž vratca odpre, z voza stopi samo brat	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani