Onadva v vodi pa sta si plala svetle curke v obraz, in ni bilo moč razumeti, ali sta takó razposajena zavoljo harmonike ali se sploh ne zmenita zanjo. Ko sta se nazadnje vzpela na kopno, sta se kar naprej smejala, mož s harmoniko pa je stopil gor in dol po bregu, kakor da hoče ujeti njeno zeleno telo v svojo glasbo. A je ni gledal, zrl je stran in ujčkal harmoniko, kot da pestuje jokajočega otroka.