dol (101-200)

A junaki dirjajo mi k Savi. Gor in	dol	po produ jaše Tahi, Hudomušno suče vranca konja	A
»Do večera vstrájajmo še, sósed!« Gor in	dol	po produ jaše Tahi, Zróč nestrpno v Sávino vodóvje	A
Dolgo so molčali tvoji glasi, dolgo sta venela	dol	in grič. Mrtvonem strmi otrok za ladjo, ki podi	A
ne bode sram, dokler bom gledal grešni solzni	dol.	Ni le strasti ‒ čutil je tudi hram, ki jih blaži	A
tudi nas Njagara, ko z gromom stresa breg in	dol.	Na tihem me je večkrat mučil, klevetniki, jezika	A
kripti Rumeno sonce zapustim in grem po stolbi	dol,	kjer božji grob pokojni blešči v svetlobi luči	A
smeh. Tam gori zre pa Dávidinja po beli cerkvi	dol.	O ko bi res le živa bilà. zaslúžila bi prestol	A
Slovésen iz zvoníka glas razléga se čez	dol,	odméva glásno v mírno vas -- odganja vsako	A
ko zvóna večerna se pesem iz lín čez	dol	je prijazni glasíla. Utrújen sem jáderno hitel	A
lehak! V urnem preletíš trenotku hrib in	dol	in vso zemljó; o poglej, kaj draga dela,	A
svetle zvezde okrog solnca; gledale so	dol	na zemljo dol na neizmerno polje in čudile	A
okrog solnca; gledale so dol na zemljo	dol	na neizmerno polje in čudile so se zvezde	A
zaljubljen: ”Duša moja ljubezniva, glej tam	dol	valove tihe, kak bleščé se v mesečini,	A
zakril z rokami, z lahkimi koraki stopil	dol	- dol v šumečo, neizmerno večnost, tam	A
rokami, z lahkimi koraki stopil dol -	dol	v šumečo, neizmerno večnost, tam bom legel	A
. / In tiho dvoje temnih kril na zemljo	dol	hití, visoko tam nad zvezdami ob oknu	A
od zlata lesketá. In ózri se z balkona	dol	po svetu naokrog: tam vrti najkrasnejših	A
dočakati mi daj, ko pošlješ nam na zemljo	dol	svoj mirni, jasni ràj; ah, daj mi gledati	A
In tiho dvoje temnih kril na zemljo	dol	hití ... Visoko tam nad zvezdami ob oknu	A
večer bolj spet vrhovi žare ‒ obsevana gor in	dol,	v ognju jutro gre. A bleščite le, gora in dol	A
v ognju jutro gre. A bleščite le, gora in	dol,	in žarite, planine ‒ kak kot rosa bi zlil se	A
žarite, planine ‒ kak kot rosa bi zlil se čez	dol,	kot oblak čez vršine? Kar ljubo mi, to v srcu	A
zakriva gledališče človeških lučic. Pogled	dol	Stop, polna luna! Sprehajanje po nebu je dovoljeno	A
obleči, zajtrkovati in se umiti, preden grem	dol	v sobo in si okno v svet prižgem in se predam	A
prste gledu policaj!«) Pri Stari cerkvi gre	dol	ona ‚maža’. Voznik zamenja tablico.	A
A molčé zvezdice jasne, odgovóra ne vedo,	dol	z neba višave krasne nemo na vprašavca zro.	A
pisana, božji prestol. Angeli hodijo gor in pa	dol,	zlate kropilnice v rokah drže, zêmljo prežejno	A
nesrečen rod ogrevaš le! Kdo gledal bi ta hrib in	dol,	zaklet le v revo, jok in bol, hinavstva, zmot	A
na dan. Že zimski dan visi nad bregom, čez	dol	besni leden vihar in gozd in plan ječi pod snegom	A
jasni utrinki trop duhov spusti se v solzni	dol,	nesoč zemljanom blagoslov in lek za žal in bol	A
peroti, da ni mi môči v sinji zrak, čez hrib in	dol	‒ gorjé siroti ‒ ne nosi več me vzlet krepak	A
Nazaj v planinski raj! Tu zêlen	dol	in breg, tu cvetje že budi se, tu ptičji spev	A
.................................... 164 Le	dol	se usedi, kaj boš stal ....................	A
pisala s to rdečo krvjo, ga fantu poslala čez	dol	in goro: »Tri leta te čakam, te ljubim zvesto	A
ponoč′, na okno potrkam gredoč, potem pa se	dol	naslonim, pri tebi prav sladko zaspim. Ko zjutraj	A
fantič k meni pride, se mu sabljica svetli. »Le	dol	se k meni usedi na mojo desno stran, da mi boš	A
mleka bom dolila. . / . / stran 165 . / Le	dol	se usedi, kaj boš stal Le dol se usedi, kaj	A
165 . / Le dol se usedi, kaj boš stal Le	dol	se usedi, kaj boš stal, kaj boš stoje slovo	A
mislili, da je špas, pa vendar je moral jelenček	dol	past′. Mi smo štirje, vsi pastirji Mi smo	A
tistim boš odpiral, jaz ti prinesem luč. Le	dol	se k meni usedi na mojo desno stran, da boš	A
pasla, v srcu vstal ji je nemir, s hrepenenjem v	dol	je zrla, kjer je vriskal mlad pastir. Ko bi	A
kaplje ga tam! Vince rumeno, čisto in sladko,	dol	teče gladko, pijmo ga le! Pijmo ga, pijmo, dokler	A
tam je moj pobič, moj pobič je pokopan. Tam	dol	pokleknem, mal′ požebram, da n′bo moj pobič	A
z prelepega Trnovega. Planine sončne zrejo	dol	na nas, na to trnovsko lepo vas. Prav lepi so	A
zbrane So ptičice zbrane, v planinco lete, tam	dol′	na Dolenjskem je zdravje moje. Le zbud′ se,	A
tam na nebu se bleščijo, kakor bi nas angelci	dol	iz raja gledali. Glavica mi je zaspana, postelj	A
krone štet′, juhe! . / . / stran 378 . / Tam	dol′	na ravnem polju Tam dol′ na ravnem polju stoji	A
stran 378 . / Tam dol′ na ravnem polju Tam	dol′	na ravnem polju stoji, stoji en beli grad, tam	A
ravnem polju stoji, stoji en beli grad, tam	dol	na ravnem polju stoji en beli grad. Pod gradom	A
Kje je tista gospoda? Skoz oken	dol	je padva. Na sred morja pa ven kukljá: Juhuhu	A
čör je mraz, čör je moj šocöj, bom tudi jaz!	Dol	pokleknam, mav′ požerbam, da kne bo šocöj lažov	A
vozil čez most, te stare, te grde sem smukal	dol	skoz. [ Junska dolina ] Teki	A
najsilnejša erupcija ledu in spolzel boš tja	dol,	ne vem kam in jaz tudi nekam tja, ne vem, kam	A
iz hiše nas je podila, kadarkoli je prišla	dol.	Ko sem jo hotel vprašati, kdaj pride mati v hišo	A
lubnico ali plevnico in na njej nesete ženo	dol	na cesto, jaz vam pa pošljem iz mesta do križišča	A
presedeva, motreč življenje po cesti gor in	dol,	ozirajoč se skozi okno v prostrano vežo in odprto	A
vleče svojo putiko na mostovž in po stopnicah	dol,	da škripljejo pod njim, preklinjajočim, stokajočim	A
stopnicah. Nekega dne kar obležim, pa me ne bo več	dol.	« Glavo obrne v stran, kakor bi iskal	A
sosed... Stroške vam povrnem - pa se popeljete tja	dol	in poprašate!« »Sam?	A
zbijanju. Krogle zanaša v jarke in po cesti	dol,	Evgen jih lovi. -Pred Drozgom je razvrščena	A
Sosed trmasto molči, zavira polagoma po klančku	dol	in puha dim iz ust. Sonce žge na valovito	A
sredi mosta se za hip ustavi in se ogleda gor in	dol	po progi v kamnitem hod niku; nato se po stopničkah	A
Tale je spet tukaj, Bruno.« »Lej, da ne cepneš	dol,	« je rekel Aldo in mahnil s preklo. »Boš šel	A
razdaljo od stopal do dna. Potem se spustijo	dol,	in ko se bose noge dotaknejo tal, se v kolenih	A
smrknil, a tokrat resnično mokroto. Šla sta	dol	po stopničkah in nato čez gmajnico.Tam se pred	A
gleda njo, ki ga ne gleda. »Potem je Gino vrgel	dol	vrečo,« je rekel čez čas. Mati molčí in Lojzek	A
tramvaj navkreber, ko da se bo zdaj zdaj prekucnil	dol	po strmini.Hiša nasproti pa ima obokane balkone	A
Branko je držal Evko za roko in sta tekla domov,	dol	po strmi rebri, gor po stopnicah v pritličje	A
po strmi rebri, gor po stopnicah v pritličje,	dol	po stopnicah pod zemljo k mami, ki je sama.	A
ni bilo in stric jo je čakal in hodil gor in	dol	po hodniku ves iz sebe.Potem je Mici nazadnje	A
je oblila kučmo in haljo in je voda curljala	dol	po alpagasu na copate.In stari je krilil z rokami	A
ni tatvina.« Branko je rekel: »Bom splezal	dol!	« In je res vtaknil glavo in ramo skozi železne	A
skozi železne palice na oknu in takoj splezal	dol.	A ko se je Mici vrnila s pošte, je šla mlada	A
Mici. In jo je držala za roko in jo peljala	dol	po stopnicah k njeni mami.In tudi Branko in	A
Branko za njim, gor po stopnicah v pritličje,	dol	po stopnicah v vežo.Nato sta prečila asfaltirano	A
stopnicah gor v pritličje, nato po vlažnih stopnicah	dol	v njihovo luknjo, oče prvi, Branko za njim.	A
toliko jih je bilo, rož, da so lezle vse naokoli	dol	na druge grobove.Piramida vencev in šopkov kljub	A
Fani, ki ni pokrita, in tisti sivi od brade vse	dol.	»Stopi,« je rekel Drago.	A
njenem pogledu je tekla nagajivost kakor gor in	dol	po lestvici, je bila nato droben val, ki pobeli	A
»Milkooo!« A zdaj je vendarle splezal	dol	po lojtrah, in zdaj je v mali kuhinji, ker ga	A
gibanju. Vsakokrat, ko so dopoldne koga peljali	dol	po stopnicah po tisti strani, kjer je peč, je	A
tistim, ki mu je manjkala desna noga od kolena	dol.	»Nisi zdrav?	A
odkrili, bi potem šli sami sredi dopoldneva	dol	po stopnicah h kavljem.Franc na primer, dolgi	A
waschraumu, in ki je čakal, da ga odnesejo sem	dol,	dobil na palec na nogi listek s številko obsojenca	A
A kljub temu je bil poleti bežen pogled tja	dol	zdravilen, ker na dnu tesnì se je belil trikotni	A
ki visi v zraku in nič ne kaže, da bo padla	dol	in tako nehala obsvetljevati vse te ostanke	A
je štetje končalo, vzdignili in odnesli sèm	dol,	kjer se zdaj razgledujejo obiskovalci?In z nalivi	A
rajnki nekaj taktov Mozarta za popotnico sèm	dol.	A tukaj sta se namesto loka nad strunami usločila	A
ur je pretrpel, ko je esman peljal fante sèm	dol	pod kavlje za pečjo.V vsaki skupini, ki so jo	A
telesom na les vojaške kašče, a ko sem odšel spet	dol	in začel deliti velike sulfamide, je pred mano	A
jaz in ga z nogo pridrževal, da ne bi zdrknil	dol.	Vznak je ležal na ozki skorji ledu, in ker ni	A
delo in so se mu spretno izmuznile in zdrsnile	dol.	Tam so jih gumijaste rokavice oddrsale na kup	A
neusahljivi zalogi. Nekdo se celó spusti v tek	dol	po rebri in drži nosilnico samó za en ročaj	A
zapuščene tovarne, in razkrili potok. Pa smo lezli	dol	k tekoči vodi in se v nji na enem koncu umivali	A
okni, ki ju je prekril pergament; in tako vse	dol	po sredi lesenega metulja, da se je stekala	A
zgostila, pod mano se po ozkih ravnicah vse	dol	po bre gu tesnijo črtaste postave.Ker ni več	A
kruha naših rajnkih. Nje je nosilnica odnesla	dol	v skladišče, njihov štirikot komisa pa je ostal	A
stopali dotaknil tal, so njegovi hlačniki zdrknili	dol	do lesenih cokel, da je zazijal v zraku velikanski	A
ga bo dobra roka podprla in ga potolažila.	Dol	po stopnicah je tedaj prišla plavolaska; bledorožnata	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani