In belo vozilo je pritlikav izum bitij s kopnega, skromen in v zadregi ob brezmejni samoti morske ravni, neroden zaradi svoje železne škatle; a prišel je po svojega člana, ki ga je morje odklonilo. In odpeljal ga bo spet tja dol na kopno, v prebivališče, kjer so si majhna bitja prižgala luči pred vežami, da jim preganjajo strahove, ta čas ko so skrita v celicah kamnitega satja. »Gotovo ga zebe,« je rekel mlad moški z naočniki.