Z glasnim krikom prevrne se ta po cesti. Oficir seže še po drugem samokresu in pomeri zopet dol; a v tem trenutku kakor v oknu počilo je tudi onkraj ceste sem in lajtnant pal je s prestreljeno glavo nazaj v sobo: pajdaš njegov, ki je stal pri drugem oknu, umaknil se je naglo za steno. Z onkraj ceste skoči Groga ‒ on je bil zadnji strelec ‒ v gručo okrog kapitana ter zakriči: »Naglo, naglo storite, kar mislite; vojaki nam bodo precej za petami in morda kmetje tudi!«