Zakaj vas ni več videti? Pridite dol, jaz grem v vinograd po breskve, vi me morate spremiti.« Lisec je imel na jeziku izgovor, čutil je, da mu lice žari, a nobene besede ni mogel izustiti, od okna se je odmaknil, vzel klobuk in šel ven na vrt k njej, kakor mu je ukazala, saj ni mogel drugače.