Da, in to ima od njega, zadržanost, od gospoda Robertija, zahtevnega kritika in njenega moža. In ponosna je zavoljo moževega ugleda, prav gotovo, a obenem, ko da se ji je na dnu črnih oči zgostila zavest, da ugled gospoda Robertija ne bi bil takó poudarjen brez blešča njene lepote.
Takó je zdaj vsa njena pazljivost na koncu belih, rahlo koničastih prstov, ki nesejo k ustnicam lesket srebrnega bisera v zeleni megli.