nova beseda
iz Slovenije
Drago Bajt: V burji besed, poved v sobesedilu:
Vse tri knjige (ki se nekako nadaljujejo še v ciklu Mimogrede, 1913--16, in Apokalipsi našega časa) so pravzaprav neurejene pisemske, časopisne in publicistične beležke, ki jih je Rozanov zapisoval v tistem hipu, ko so se porodile, in to kjer koli, kadar koli in na čemer koli: ponoči, na vlaku, v kočiji, na sprehodu, v bolnišnici, na stranišču, ob numizmatični zbirki, ob branju revij, v časopisu, na cigaretni škatlici, na papirni podložki, na podplatu čevlja. Tako je nastal avtentični pisateljski "ne-dnevnik in ne-spomini" o filozofiji in vsakdanjosti, o veri in spolnosti, o politiki in literaturi; pisana zbirka člankov, kritiških osnutkov, pisem, (avto)biografskih podatkov, prizorov iz zasebnega življenja, miselnih utrinkov v večnih vprašanjih; skratka "zapiski iz podtalja" nekega sodobnika, ki čuti v realnem življenju in zemeljskem bivanju sploh silno pomanjkanje absolutnega duha in božanske svetosti. Iz tega jalovega čutenja se kot posamičnik ne
more izmotati; ni zmožen zgraditi novega smiselnega in celovitega sveta, ampak se le predaja razdrobljenemu kozmosu, po katerem blodi od te1me do te1me, od misli do misli.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani