Govorile so mu o domovini, o ljubezni in usmiljenju, ker na samoti je sam zaželel takšnih besed. Čim više je prišel, tem nižje in redkejše je bilo drevje; mestoma je držala stezica med samim krivenčastim grmovjem, mestoma čez golave, kjer se je vdirala zemlja, in se rastlina ni mogla razviti, potem nad strmim jarkom pod gručami navpičnih skal čez robati gramoz, ki se je namlel od pečin in pokrival celo pobočje, dočim se je debelejše kamenje, ki se je odkrhavalo, zvalilo v dno jarka, odkoder je slišal šumljanje vode. Nad jarkom je postal, da se ogleda po kraju.