zdaj (3.901-4.000)

imel župan popolnoma prav. »No, kaj misliš	zdaj,	«je vprašal Cestar, ko se je bil Martin zamislil	A
je bila žaga. Martin je ostrmel, pogledal je	zdaj	v mlin, zdaj v Cestarja in končno vzkliknil	A
Martin je ostrmel, pogledal je zdaj v mlin,	zdaj	v Cestarja in končno vzkliknil. »Dobro	A
Kolikokrat je tudi Martin tako tekel. In	zdaj	je bila ta kmetija njemu dodeljena za prebivališče	A
snete, šipe pobite, na pragu je rasel mah.	Zdaj	se je spomnil, da so mu pisali, ko je oče umrl	A
prsi so takorekoč zrasle v njegovih dlaneh. In	zdaj?	Zdaj je imela ta Jera kavarno in z oficirji je	A
In zdaj?	Zdaj	je imela ta Jera kavarno in z oficirji je uganjala	A
si je bil on zamislil mlin in žago. No, in	zdaj	je bilo že vse to postavljeno: jez je bil tu	A
gradili dalje po dolini, in tako so se vaščani že	zdaj	bali.Podrobar je nekaj bleknil o tej stvari	A
štejemo pet vaških propalic, ki so bile najhujše.	Zdaj	so jim vzeli plače in tako so živeli s tem,	A
naglas izustili svojo misel. Domovina se je	zdaj	takorekoč požvižgala na ljudska srca, pač pa	A
se je pred davnimi leti odpravil od doma in	zdaj	se bo vrnil domov.Ko je Cestar prejel obvestilo	A
hišo v Trstu, da se je bogato poročil, no, in	zdaj	se bo vrnil kot star potepuh, da bo hodil od	A
so ji omenili Martina. »Si slišala, Jera,	zdaj	se bo vrnil,«so ji rekle kmetice.	A
Le kam naj jih dam?	Zdaj	imam že štiri na grbi, ki živijo po številkah	A
Obrisala je solze in rekla:	Zdaj	bom ostala pri tebi.S težavo jo je pregovoril	A
je zaslišal šum, je počenil in se ves tresel.	Zdaj	me bodo prijeli, si je rekel.Prebredel je reko	A
se v svojih mislih spet vračal v svojo vas.	Zdaj	bi se bilo dobro vrniti, toda mora počakati	A
bo vrnil iz ječe in bo vse uredil. Da bi se	zdaj	vrnil domov, ne, to je bilo nemogoče. In da	A
tihem celo začudil, da je ta mlin resnično bil.	Zdaj	je Martin ležal v listju in je na mlin že popolnoma	A
CIRIL KOSMAC . / živino in jo nagnal iz hleva.	Zdaj	mu ni prišlo na mar, da bi mu odpiral oči, bil	A
mu je molil hlapec in stopil za kravami. In	zdaj	je bil Martin pastir.Pred tednom dni se mu o	A
domov, mu še na misel ni prišlo, kako bo živel.	Zdaj	pa je sedel na skali, ki jo je kot otrok tolikokrat	A
in nasmejani, in to se je zgodilo redkokdaj.	Zdaj	pa se je nerodno sklonil nad zibel in se nasmehnil	A
fantje jim obljubljajo poroko in hišo. Toda	zdaj	ne dajo več toliko na take obljube.Spočetka	A
govorila, prestara sem že in ne znam po modi.	Zdaj	je vse tako kratko.Začela je pogosteje zahajati	A
bi prišel in se pomenil, takrat te ni bilo,	zdaj	si pa seveda prišel, da mi zagreniš še te poslednje	A
na vrateh njiv, samo da bi pokazal svojo moč.	Zdaj	po petdesetih letih je spet doživljal pomlad	A
štirideset let ni vedel, kako se prebuja pomlad in	zdaj	se je pootročil.Šel je s hlapcem na polje in	A
smejmo se, to‐to‐to, le smejmo se, nemara se	zdaj	Ernest že pelje.Prišel bo mož in bo vzel mene	A
Prijeli so jih, jim pocukali brke in bil je mir.	Zdaj	pa je zmeraj hujše.Samo recimo, v tem letu so	A
če so se fantje stepli ali kaj podobnega.	Zdaj	pa imamo na vasi karabinjerje, financarje in	A
imam dobrega sina, pa mi niste verjeli. No, in	zdaj	vidite na lastne oči.« Ko sta stopila	A
hiše, se je Ernest ustavil in vprašal: »Kam pa	zdaj?	« »Da, kam pa zdaj?«	A
»Kam pa zdaj?« »Da, kam pa	zdaj?	«se je vprašal tudi Martin in pogledal v tla	A
»Mjaa,« je zajavkal Martin, »	zdaj	je razpadel.Po smrti mojega očeta so ljudje	A
svojo Berto, s katero je hodil že dolga leta.	Zdaj	je pričakovala otroka, bila je brez staršev	A
njim. Najlažje se krade v gneči, se je Ernest	zdaj	spomnil besedi, ki mu jih je govoril v ječi	A
Tudi s kmeti je križ.	Zdaj	niso več tisti časi, ki so bili včasih, zdaj	A
Zdaj niso več tisti časi, ki so bili včasih,	zdaj	vsi samo stokajo, davki jih tarejo in oblast	A
114 . / V Martin (Jakončič) je imel	zdaj	vse polno skrbi.Predvsem je bil tu denar, ki	A
Vendar vse to ni bila njegova poglavitna skrb.	Zdaj,	ko je imel denar, je dan za dnem mislil na Jero	A
je imel denar, je dan za dnem mislil na Jero.	Zdaj	pač lahko stopi pred njo, ji odrine dva stotaka	A
hudo pridigo, Martin kopico lepih besed, toda	zdaj	sta vse pozabila.Končalo se je s tem, da je	A
Kaj,« je rekla, »	zdaj	pa še kaj takega spraviš iz sebe.Mar misliš	A
je veselo poskočil Martin. »	Zdaj	sva pa spet skupaj.In zakaj Bog te krivice ne	A
in začudeno pogledal, preden je odgovoril.	Zdaj	je tudi otrokom lažje pripovedoval pravljice	A
peroti, da je lahko zaplaval v svoje sanje.	Zdaj	se bo na vsak način kmalu odselil v Trst. Jera	A
odgovorila mu je Berta, da je Ernest zaprt.	Zdaj	bo sedel leto dni, je pisala, in še sama ne	A
kmetice večkrat nagajale Jeri, potem so odnehale,	zdaj	pa so začele znova. »No, no,«	A
ni v skladu s krščansko čednostjo. To se ji	zdaj,	ko stoji že pred sodnim stolom, res ne spodobi	A
otrokom, ali ji ni uničil časti in življenja?	Zdaj	pa se sestaja z njim in kakor se govori, je	A
občutkom, da so zagrešili nekaj nezaslišanega in da	zdaj	stoje pred sodnikom.Z obema rokama drže klobuke	A
»Končalo. Ne, tega se pa	zdaj	res ne spominjam več, ker sem imel tri take	A
v samostan, tretji se je pa zmešalo. No in	zdaj	res ne vem, o kateri sem govoril.Od tega je	A
stotak, ki ga je nameraval dati Jeri, in je bil	zdaj	že mehak od potu, levico pa je stegnil od sebe	A
»Ob vodi. Pa	zdaj	ne teče več, saj ga je že oče opustil.Streha	A
govoril v Trstu, da imaš na vasi hišo in posestvo,	zdaj	pa tako.«Govorila je zmerom glasneje, da ji	A
Le zakaj mi nisi pisal?	Zdaj	sem polovico vsega denarja zapravila za vožnjo	A
moževih oblek, sem vse prodala. Le kam naj se	zdaj	dam?Sama sem jetična.	A
hišo, obljubljal je, da nas bo peljal domov in	zdaj	pridem, bolna, z otrokom, ves denar potrošim	A
vrnil na vas, pa se je vrnila še ona. »In kaj	zdaj?	«je vprašala.	A
je vprašala. »Da, kaj	zdaj?	«je ponovil Martin.	A
Usadarica, ki je baje doma tepla svojega moža, je	zdaj	nepremično strmela v postojanko, držala v iztegnjenih	A
zadrževala dih: za težkimi, zaprtimi vrati se je	zdaj	dogajalo nekaj tako groznega, da ni nihče mogel	A
samem plamenu ognjeno rdečega cvetja, se je	zdaj	kakor pod nevidnim nalivom nagibal čez kamnitno	A
las ter mu hudomušno požugal s kazalcem: »	Zdaj	si duračok!Zato se le pridno uči, da ne boš	A
kovanca za dve liri ... nikdar več ... ker ga bodo	zdaj	fašisti ubili.« Ob tej misli mu je bilo	A
kakor bi se bila hiša ponoči pogreznila in bi	zdaj	iz nje stopil v mrtvi in mrzli podzemski svet	A
splašeni silni konji. V čredah so se poganjali	zdaj	v to, zdaj v drugo smer, zdaj na vzhodno, zdaj	A
konji. V čredah so se poganjali zdaj v to,	zdaj	v drugo smer, zdaj na vzhodno, zdaj na zahodno	A
so se poganjali zdaj v to, zdaj v drugo smer,	zdaj	na vzhodno, zdaj na zahodno stran, zdaj na sever	A
zdaj v to, zdaj v drugo smer, zdaj na vzhodno,	zdaj	na zahodno stran, zdaj na sever, zdaj na jug	A
smer, zdaj na vzhodno, zdaj na zahodno stran,	zdaj	na sever, zdaj na jug.Zaletavali so se drug	A
vzhodno, zdaj na zahodno stran, zdaj na sever,	zdaj	na jug.Zaletavali so se drug v drugega, se spoprijem	A
spravil k pripovedovanju, ker se je bal, da bo	zdaj	začel vrtati vanj.Hkrati pa je upal, da se bo	A
kadar se je pripravil k pripovedovanju. Ko je	zdaj	vse to opravil, je začel pripovedovati s tistim	A
njega življenjsko modrost. Tako je bilo tudi	zdaj	z zgodbo o Samotežnikih, ki so izumrli zaradi	A
to mu ni bilo všeč, ker se je bal, da bo oče	zdaj	začel vrtati vanj.Razmišljal je, kaj naj ga	A
Tudi o tej hiši bi bilo vredno pisati!«	Zdaj	ni vprašal poba, če mu je že pripovedoval o	A
zadnjega, to se pravi njegovega brata, ki še	zdaj	živi v norišnici.Sicer pa temu sploh nismo rekli	A
nisi!« ga je takoj zavrnil pob. »No, pustiva	zdaj	to!« je oče zamahnil z roko. »In pustiva še	A
Zato pa tudi greva v Tolmin! ... No, nehajva	zdaj	s tem!Vrniva se raje k Ravničarju in reciva	A
»Seveda poslušam,« je prikimal pob, ki je	zdaj	res poslušal z zanimanjem.»In kaj je bilo potem	A
se še ozrl ni, kakor bi bil slep in gluh. ‘	Zdaj	boste videli’ je vrgel dedcem in se naglo pognal	A
nastala smrtna tišina, ker so vsi vedeli, da se bo	zdaj	pognal nazaj.In pognal se je.	A
Openaku. Osemdeset let bo stara, pa se še	zdaj	lahko vidi, da je bila lepa ženska.In Oti ji	A
In tudi poženila jih je po svoji volji ... No,	zdaj	pa si lahko kar misliš, kako je bilo, ko ji	A
Janeza, na mlajšega sina, na tistega, ki je	zdaj	v norišnici.Tone pa je samo zmignil z rameni	A
»In kaj je bilo?« je vprašal pob. »	Zdaj	je treba najprej povedati, da je bila tudi Oti	A
njeni smrti ne, in sicer zato ne, ker jo je že	zdaj	preklela in ker jo bo preklinjala tudi iz groba	A
Našli je nismo... Mislili smo, da bo Tone	zdaj	res znorel.Ne jedel ni več in ne spal.	A
telesa niti videl ni več ... Pravzaprav sta bila	zdaj	dva Ravničarja... kako bi se reklo... razklal se	A
pustili pri miru,« je nadaljeval oče. »Zato pa	zdaj	uboge Zamorke niso več pustili pri miru. Župnik	A
dlanjo potegnil po nosu in nadaljeval: »No,	zdaj	pa naprej.Vzela se torej nista.	A
Torej. Janez, mlajši brat, tisti ki še	zdaj	živi v norišnici, ga je spravil v grob in sicer	A
Kakor že večkrat, se ga je bil namreč tudi	zdaj	polastil občutek, da nima srca, pa je zato skušal	A
zemlji, nato pa na Krnu in na drugih gorah, ki se	zdaj	dvigajo pred njim ter ga s svojo mogočno lepoto	A
njivah, ki so bile že oddale svoj letni sad in so	zdaj	utrujene spokojno čakale, kdaj jih bo pregrnila	A
Začelo se je daniti. Pob se je	zdaj	lahko mirno oziral okrog sebe. Pokrajina se	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 4.001 4.101 4.201 4.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani