voz (1.001-1.100)

mislimi je Lovre pozabil, da se pelje v ječo.	Voz	obstane in voznik pravi: »Zdaj smo doma.Do večera	A
ni imel nobenega izgovora. Usedla sta se na	voz	in odpeljala. »Danes se morava zmeniti do dobrega	A
Slemenicam. Do vasi se je bil pripeljal in pustil	voz	in voznika pri Obrščaku, sam se ni mudil, ni	A
stvari je bil na svoj odprti, jako primitivni	voz	zadaj natovoril. Ali mladi gospod inženir ni	A
spodinjstvo ter se je sedaj domov vozila. Ko je njen	voz	skozi vhodna vrata odhajal, snel je prej omenjeni	A
gospod inženir zad in z ropotom drdra okorni	voz	čez predmestni tlak. Tu in tam kdo pogleda mladega	A
zalet poskusila. »Iz katerega grada je oni	voz?	« vpraša Lisec. »Nu, lej ga, prav s Pražanka	A
11 . / DRUGO POGLAVJE Mrak je bil že, ko se	voz	ustavi pri županovi hiši v vasi Volčjak.»Božji	A
take daljave hoditi neče, da mu potem poseben	voz	morajo priskrbeti za ves dan.Kmetje so pak prvič	A
vtaknili. Tudi sem se ponoči vozil in poštni	voz	po naših cestah ne budi dobre volje.Dalje pak	A
nazaj težak in poln! Pozno ponoči je njegov	voz	pridrdral na mestni tlak domov ‒ če je smel	A
Tudi kupil bom kaj. Ker imam ravno	voz	tukaj in brihtno kobilo, ki rada teče, kupil	A
»Iz vasi.« »Pojdite z nama na	voz,	hoditi ne morete, peljali se boste.« Dasiravno	A
prenaredi,« dejal je tujec sam pri sebi. V vasi se	voz	ustavi.V mali krčmi nakupi tujec kruha in vina	A
prilike ne najdeš prenagliti se.« Uro pozneje je	voz	z obema zapustil dvorišče.Gospa je voz odhajati	A
je voz z obema zapustil dvorišče. Gospa je	voz	odhajati videla in vprašala, a nikdo ji ni mogel	A
pripeljal sem domov denarja veliko in prazen	voz.	Pozno ponoči sem prišel domov.	A
moj otrok, ki si je iz niča prislužil konje in	voz,	in vsega, ne konj ne voza, ni imel kam postaviti	A
šavsnil kakor za muho. Jerneja pa so konji in	voz	in ženitev odpeljali z Golgote na široko tržaško	A
parizarjih, pa sem moral jaz, tvoj rodni oče,	voz	in konje prodati, da sem kupil borno streho	A
Ljubljana in Krim. Konj, ki je zvlekel prazen	voz	na Krniški vrh, je prestal preskušnjo za pred	A
prav ve. Tako se je zamislil, da ni slišal ne	voz,	ki so ropotali na vasi, ne ptičev, ki so peli	A
pravzaprav na najlažji način kupil konja in	voz,	za začetek, in kako bi potem Jok ga je prekinil	A
in Ančka in Rozalka sta naložili kuhinjo na	voz,	da jo Joža odpelje domov.Kobila je potegnila	A
kdaj oponesla, da ti je ona kupila konje in	voz	in da se imaš za vse njej zahvaliti.Do smrti	A
Saj bom vozil kakor za stavo.« Sedel je na	voz	in pognal: »Hi!«Voz se ni premaknil.	A
Sedel je na voz in pognal: »Hi!«	Voz	se ni premaknil. Udaril je z bičem.	A
Cenekovi postelji. Cena je na cesti spet sedel na	voz	in z bičem pognal konje v tek.Pa ni malo udaril	A
Steci, da te ne povozi.« Potem se je	voz	prevrnil: »Naaa!«Razprostrl je roke: »Porežite	A
dedec najedel in napil in mu spet sedel na	voz:	»No, tak. Pa poženi.«	A
ukazal: »Miha! Odprezi fuksa in vprezi v moj	voz	za zadnjega levega konja žrebca.« Marko je molčal	A
prebavljeno zrno žita. Namesto trdega ropota	voz	so se oglašali s ceste in s potov bronasti konjski	A
Bitgovcu, Marko pa je šel domov v Krnice po	voz.	Spomnil se je, kako je obljubljal, leto bo skoraj	A
enkrat preskusiti žrebca, ali zvleče prazen	voz	čez Peči, da bom vedel, če je dober za pred	A
sedi, Brašnar!« Brašnar se nasmehne, skoči na	voz,	posadi se dobro na mehki sedež poleg Antona	A
skočil je skoro vselej kje med potom Štefan na	voz	in ni bilo videti, da bi bila Smrekarjeva hči	A
Drugo jutro sta bila dva konja v najlepši	voz	vprežena in Smrekarjev brat je bil prišel v	A
naposled oblekla ter k očetu in stricu sedla na	voz.	V pisarnici pri beležniku so možje ugibali	A
je bilo treba, preden je jezno ženo k sebi na	voz	spravil; potem je kobilo pognal in bila sta	A
bližnjem trgu. Pred Smrekarjevo vežo je stal zopet	voz	za semenj naprežen kakor o dogodkih, ki so v	A
mater, Franico, ki je k svojemu možu Štefanu na	voz	sedala.V poljubu, s katerim je dete z voza poljublja	A
sami nositi, ker je vsak bataljon imel samo en	voz	za poveljnika.Štirje poveljniki so vsak pri	A
potu zbolel ali čisto opešal, dejali so ga na	voz	do prve postaje.Tam so ga dobro preskrbeli in	A
nazaj ni bilo videti drugega ko glavo pri glavi,	voz	pri vozu.Le počasi smo se premikali, tako da	A
Ruske. Moji kompaniji je bilo naloženo sto	voz	moke na Vilno transportirati.Vsak mož je spremljal	A
Vilno transportirati. Vsak mož je spremljal	voz,	naprežen s štirimi konji.Krme za konje medpotoma	A
primorani v tako daljo voziti, popustili so konje,	voz	in vse in so nam pobegnili, kadar je mogel kateri	A
potrebujejo, ga tudi malo imajo in malo dobodo. Za	voz	rži, ki smo jo v mesto Tilzit peljali, dobili	A
za poslednjo popotnico. Kmalu potem je drdral	voz	proti Godeževemu domovju, ki je bilo dobro uro	A
fajmošter. Nekaj trenutkov potem je postal	voz	pred Godeževim domovjem. Jok se je slišal iz	A
peš priti, in ako so trije ali štirje seli na	voz,	tudi račun voznikov ni bil velik za posameznika	A
temnooko deklico. Zunaj Borja ga je srečal	voz,	katerega je bil že od daleč spoznal.Medenov	A
Blizu Borja je srečal Koren zopet Medenov	voz;	tudi gos pa Elza, ki se je vračala v njem, ugledala	A
zbadljivo. Koncipient se je molče priklonil in	voz	je oddrdral dalje. »Haha, stvar postaja zanimiva	A
odpraviti proti domu, ko zaropota pod oknom	voz.	In Bolè ugleda Medenovko, prihajajočo proti njegovemu	A
ga že klicali. Skočil je na bližnji lojterski	voz	in potem se je odpeljala vsa družba; vsa najboljše	A
in premislite!« Vtem je Bolè naznanil, da je	voz	vprežen.Drenovska gospoda se je odpravila domov	A
do podnožja holmovega, kjer je čakal Boletov	voz.	Gosta tema je vladala, le brezštevilno svetlih	A
naglo stopila k vozu. Malo pozneje je izginil	voz	v temi; tudi Meden se je bil onim pridružil	A
trenutku se mu je približal izza ovinka eleganten	voz	z dvema čilima konjičema.Bil je Medenov, a gospodarj	A
Ugledala je doktorja stoprav, ko je šinil	voz	mimo njega, ter mu na lahko odzdravila.Rdečice	A
zadovoljnim smehom. Elza se je pred vstopom v	voz	ozrla še enkrat po družbi, kakor bi koga iskala	A
zapazili, da je izginil. Malo potem je ropotal	voz	z novoporočenima po klancu navzdol, v gradu	A
prišla zopet v sobo in pred hišo je ustavil Luka	voz	ter odložil vrečo z otrobi. »Ga že imam, ga	A
zmajal z ramami. Napregli so kobilo v krčmarjev	voz,	katerega je bil Hvalè potegnil na cesto pred	A
cesta polagoma nizdolu. Dohtar je sedel na	voz,	mešetar pa z vajeti v roki skočil na sedež poleg	A
sedež poleg njega in naglo odvil zaverilo.	Voz	je stekel in kobila je potegnila, da je bilo	A
posodil koleselj, ker zdravnikov novo naročeni	voz	še ni bil gotov.Vpregli so na dvorišču in pot	A
stopi kobila korak naprej, toda takoj čuti, da	voz	ne gre sam ob sebi za njo; obstala je in, kadar	A
polagoma, tiščal naprej; komaj čuti kobila, da se	voz	za njo pomiče, in ker je v tistem trenutku tudi	A
kakor bi trenil, se je zasukala nazaj nizdolu in	voz,	ki se k sreči ni preveznil, jel se je premikati	A
niso držali; divjala je po bliskovo dalje in	voz	za njo je poskakoval kakor riba na trnku.Pri	A
ni bilo treba več plačevati krme. Novi svoj	voz	in konjsko opravo je dal krčmarju v namestilo	A
kmalu potem se je prikazal iz njega lahek, odprt	voz,	katerega je vlekel uren konjič. »Ah, vendar	A
je župnik nekako veselo; spoznal je bil svoj	voz	ter vedel, da se pelje v njem oni, katerega	A
na nekoliko neroden sedež poleg graščaka in	voz	je zadrdral navzdol po klancu, nalahko visečem	A
svoji ... Janeza ni dolgo čakal, prisedel je na	voz	in pripovedovala sta si med vožnjo drug drugemu	A
Janeza ni doma ‒ tam torej pusti lahko svoj	voz	z izgovorom, da je hotel obiskati župnika, in	A
da pride nocoj,« deje učiteljica, »toda moj	voz	je tudi že pripravljen.Zbogom, gospoda!«	A
Zunaj pa je sedal gospod Frančišek s kaplanom na	voz	in še prožil roko grobeljskemu župniku v slovo	A
grobeljskemu župniku v slovo. Ko pa je zaropotal	voz	z dvorišča, vzdihnil je gospod Frančišek in	A
pred hlevom in potem ogledoval pod kozolcem	voz	in nekaj borovih plohov, ki so se tam sušili	A
pred njimi; za njimi pa se je peljal mrtvaški	voz.	Pokopavali so prostaka, in razen edinega častnika	A
/ . / stran 49 . / Tone je naložil vnovič	voz	in odpeljal pšenico, Cilka pa je žela dalje	A
nikoli, ni doma ni v cerkvi, ne, ako je nakladal	voz	sena, vrhu njega stoječ, ne, ako je šel po ozki	A
ropotal po veliki cesarski cesti težki poštni	voz;	postiljon se je bil ravno vzdramil, ker se je	A
je svoj rog in trobil veselo v jasno jutro.	Voz	je bil poln potnikov, kar je bilo tedaj navadno	A
prepregala železna cesta naših krajev. Ko priropoče	voz	do mesta, kjer se je ločil širok stranski kolovoz	A
on. Sto korakov pod gradom srečal je grajski	voz,	katerega so konji težko vlekli navkreber. »Ali	A
staroslavnih palač po obljudenih ulicah drdral je	voz	in pozneje med krasnimi vrtovi, s katerih je	A
hiše, ki je ob cesti stala, eleganten mestni	voz,	ki je obrnil nase vso pozornost male pivske	A
dasi ga niti kočijaž ni pogledal. Ko se je	voz	za sosednjo hišo skril, pokrije se krčmar, dene	A
vzklikne Veronika. »Glejte, doli skozi vas se pelje	voz;	in ako se ne motim, videti je uniformo ulansko	A
je navzlic migreni vstala s svojega sedeža.	Voz,	ki je bil v istini ravno šinil skozi vas, zavil	A
kjer bi se moral vsak trenutek zopet pokazati	voz,	ki se je bil ravno na ovinku skril. »Dva prideta	A
se je vila skozi vas in po kateri je prihajal	voz	razborških sosedov. »Oba prideta,« ‒ reče tiho	A
sosedovska vljudnost, videla je dobro. Rogulinov	voz,	ki je v istini pripeljal oba prijatelja, postal	A
priliko. V kratkem času je bil tudi grajski	voz	gotov in potem se je delila družba v obe kočiji	A
delila družba v obe kočiji. Gernau je vzel	voz,	v katerem se je bil s prijateljem pripeljal	A
prijetno hladno. Po beli, ravni cesti je dirjal	voz	naprej in na desni in levi se je lesketalo jutranje	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani