Na glavi je nosil majhno, črno čepico, opravljen pa je bil v dolgo, temno suknjo. Postal je zopet ob ograji; tam doli v ravnini, kjer je cesta delala majhen ovinek, dvignil se je prašen oblačec in kmalu potem se je prikazal iz njega lahek, odprt voz, katerega je vlekel uren konjič. »Ah, vendar, vendar!« dejal je župnik nekako veselo; spoznal je bil svoj voz ter vedel, da se pelje v njem oni, katerega je že tako dolgo pričakoval.