Narodna pesem Dobra štiri leta pozneje je mlad mož nekega jesenskega popoldne peš koračil po kamenitem potu od Obrhka proti Slemenicam. Do vasi se je bil pripeljal in pustil voz in voznika pri Obrščaku, sam se ni mudil, ni vprašal ničesar, govoril ničesar kakor naročevanje, da naj se vozniku dá piti in jesti, kolikor hoče, na njegov račun. Obrščak ni bil vajen gosposkih gostov sprejemati, zato se je čudil temu gospodu in, skušaje obnašati se prav vljudno, bil je neroden in neumen videti.