Konji, nevajeni frišne krme in vedno napreženi, crkali so nam na potu in cele vozove smo morali tako na cesti puščati brez čuvajev. Vozniki, ki so bili že s Pruskega primorani v tako daljo voziti, popustili so konje, voz in vse in so nam pobegnili, kadar je mogel kateri. Na četrti postaji že nismo imeli več ko trideset konj živih.