voz (1.201-1.300)

Najrajši bi si bili prisvojili dragoceni zlati	voz.	Uprl se jim ni noben človek.	A
pripeljal do tožnega pogorišča. Tam je dal	voz	ustaviti in uprl srpo svoje oči v grde razvaline	A
Žandelj. Podgorska pravljica veli, da je zamenila	voz	za grad, ki stoji na precej visokem strmem hribu	A
Bogenšperk, do katerega ne more priti noben	voz	radi strašne strmine.Učenjakom je hodila morda	A
ljubljanski cesti. Na strmem klancu zadene	voz	ob skalo, odskoči kvišku in se postavi navpik	A
angelsko češčenje, potem pa prenese zaklad na	voz	ter ga pokrije z mahom, bršlinom in vejami.	A
je moral krepko potiskati in jima pomagati;	voz	se mu je ustavljal na vsakem klančku, ob vsakem	A
mogla speljati. Rus jo odveže, vpreže sebe in ‒	voz	se začne pomikati kljub blatu in grapam. Vse	A
od nas. Ker je bil saninec slab, smo vzeli	voz.	Pot gre čez več malih, ali strmih klancev.	A
razmetavat sem ter tja po polju, nekateri pa primejo	voz	in ga vlečejo tja za vas ali pa odvežejo vso	A
stran 197 . / HUDEVCI Konj pripelje srečno	voz	sena do klanca.Tu se ustavi.	A
in hlapec in vsa družina se zaleti od zadaj v	voz	in ga porine, kakor bi trenil, čez klanec, in	A
Rusu, da me ne dajo. Prav natihoma so napregli	voz	in se odpeljali k rodbini.Tudi meni je bilo	A
nič opravka na sejmu, kajne? Sediva skupaj na	voz,	pa pojdiva proč v Belo cerkev ali kamor bo,	A
Ženi so držali svečo. Semen izvleče	voz	in da napreči.Sedeč na vozu, pošlje hlapca,	A
češenj. Po cesti jih je pripeljal mož poln	voz,	za deset krajcarjev so se jih fantje nazobali	A
Gorjance vino. Drugi dan je že zvedel, da se mu je	voz	preobrnil in da mu je vse vino izteklo. Kdor	A
kupiti živež za hudičeve denarje. Po cesti pride	voz,	poln vina in mesa. Puščavnik vpraša voznika	A
raztrgal in odnesel v peklo.« Kmalu pride drug	voz,	poln kruha in sadja.Puščavnik vpraša voznika	A
puščavnika je tudi groš preveč.« Kmalu pride tretji	voz,	poln lesnik in oparnic.Puščavnik vpraša tudi	A
dokazal svojo ljubezen, da me vzameš k sebi na	voz.	Krasno bi bilo videti dva taka korenjaka, kakor	A
Z njegovo pomočjo se je skobacal k njemu na	voz	in dva čila in močna belca sta zadrdrala z njima	A
»Znanci zabavljajo, ker so mi nevoščljivi.«	Voz	dojde tudi mesarjev šarec, njegov najboljši	A
... Pa so našli drugo jutro Martina, konja in	voz	v Savi.Ta Martin je imel za klobukom čudno rožo	A
cesti, vrtinči travne bilke, padle s senenih	voz,	in šumlja med listjem murv. Bolcmanov	A
nedeljah je življenja, da je kaj. - Zadnji	voz	priškriplje na dvorišče, kakor gora naložen	A
Černelič!« Černelič se nasmehne, skoči na	voz,	posadi se dobro na mehki sedež poleg Antona	A
zvok motorja od hiše do hiše, dokler ne izgine	voz	na odprti cesti, kjer se samo še oblak prahu	A
človek se pa res vse življenje uči. Vsaj en	voz	bi jo lahko včeraj dal v kozolec,« so godrnjali	A
ravno sanjala, da se peljeta z Janezom s polja.	Voz	je naložen z zlatim pšeničnim snopjem.Vse je	A
Filip iz Smrečnice. »Za lon mi boste dali nekaj	voz	mrve,« je rekel Filip, ko so pokosili travnik	A
Vagovke sva srečala kmeta, ki je peljal nabasan	voz	sena.Kmet je kadil viržinko, ustavil konja in	A
tam metali seno v skedenj, sva se skopala na	voz	in zmetala voz ali dva sena.Za to pa sva dobila	A
v skedenj, sva se skopala na voz in zmetala	voz	ali dva sena.Za to pa sva dobila latvico kislega	A
. /\ .. stran 158 . \/ Položili smo ju na	voz	za ranjence in voz obložili s slamo.Vasja in	A
\/ Položili smo ju na voz za ranjence in	voz	obložili s slamo.Vasja in Ris sta legla na voz	A
obložili s slamo. Vasja in Ris sta legla na	voz	in začela prepevati bojne pesmi. »Ušesa bi vama	A
vijugasti cesti proti Ribnici. Na cesti smo srečali	voz	vina, ki so ga peljali Italijani plavim v Grčarice	A
peljali Italijani plavim v Grčarice. Naši borci so	voz	obrnili in odpeljali vino v Jelenje, kjer se	A
odšlo. Po blatni cesti se je gugal star kmečki	voz,	v katerega je bil vprežen mršav, velik in sila	A
cevjo obrnjeno navzdol. Včasih se je ozrl na	voz,	kjer je sedela mlada ženska, vsa zavita v debelo	A
starega konja, ki je s težko sapo vlekel okorni	voz.	Nazadnje so ji oči obvisele na Savinjskih gorah	A
Fajtega Hriba, Oslavja do Sabotina. Čiknil je pred	voz	in dejal snahi: »Enajst ofenziv sem prebil na	A
zato ne skrbi.« Jezno je udaril po konju in	voz	se je zazibal po slabi cesti naprej. Liza na	A
in miren. Na koncu poti je izpregel konja in	voz	zavlekel med gosto grmovje, kjer ga je zadelal	A
z menoj.« Nato je zakričal za Mozolcem: »Še	voz	krompirja dam, če hočeš!« Mozolc se je jezil	A
odmetavali in tlačili deteljo: »Dajte, dajte, en	voz	še stoji.Obrnite se.	A
te imajo tile tipi za norca?« Pogledal je na	voz	in z močnim glasom zavpil: »Marš, vsi z voza	A
Petelinovemu Ferdu, »ti pa glej, da bodo konji in	voz	čez pol ure nared.«Jelenova žena je začela vpili	A
posmehljivo rekel Ferdo. Pred Jelenovo hišo je stal	voz.	Mozolčevi ljudje so nakladali municijo.	A
odpeljali po slabih poteh iz vasi v temne gozdove.	Voz	je poskakoval in se tresel, jaz pa sem stiskal	A
dve veliki njivi. Kamenja je bilo za tri sto	voz.	V hudih in velikih zimah se nama je skedenj trikrat	A
Ribničan, ko je vozil zeljnate glave in se mu je	voz	zvrnil v jarek, izgovoril modre besede: Zdaj	A
petdeset novincev v dve brigadi. Poslal sem šest	voz	krompirja v enoto in odpravil v bolnice štirinajst	A
vozom, je Jovo nabasal vse koše in jih znesel na	voz.	Tako je delal štiri dni.	A
pred veliko vojno zvrnil v Lomu pod klancem	voz	hlodov in ga zmečkal, voli pa so obstali, prežvekovali	A
čakali, dokler niso prišli vaščani in dvignili	voz	ter izpod njega potegnili mrtvega Matijo.Vsi	A
Naložiti zna hlode in še rajtelj zna privezati na	voz.	Z voli je tudi že hlode speljala do poti.	A
Medtem je Matija s konji pripeljal na dvorišče	voz	drv iz gozda.Mali Florjanček je stekel iz sobe	A
Rebrovi so hiteli, da je od njih teklo. Velik	voz	sena jim je nevihta zmočila. Milka je pa sedela	A
voznik je Klančnikov Gašper pripeljal s konji	voz	hlodov.Ozrl se je naokoli, ustavil konje in	A
pokopališču stare železne križe, jih znesli na	voz	in prodali trškemu kovaču Francetu.Pili so,	A
je pripeljal domov generalske konje. Vojaški	voz	je naložil z rižem, makaroni, odejami in čevlji	A
grmenja. Mimo je stari Klančnik pripeljal velik	voz	sena.Začele so padati prve kaplje.	A
bo pograbljeno in naloženo!« Res je zmočilo	voz	sena.Mati je molčala, teta pa, ki ji je podarila	A
rekel oče in ogledoval bukev za posek. »Pet	voz	drv bo dala.Ubogi uradniki v mestih, ki morajo	A
so ga mrtvega v tem klancu, pri tej smreki.	Voz	hlodov se je zvalil nanj.Voli so stali in mirno	A
prijeli za roke in noge. Pritisnili so me ob	voz	in mi hitro sezuli skoraj nove gojzarje.Tisti	A
Poznam te, Juri. Stokrat bi bil rad dal cel	voz	zlata, ko bi te bil mogel dobiti v svoje pesti	A
Majnharda domov. Gnječa je bila tolika, da se je	voz	moral ustaviti.Juri se je prerinil skozi množico	A
Margareta je bila zadovoljna in je sedla v	voz,	Matija pa je pognal konje. V hitrem	A
opatovo sestro na šentlamberški grad. Ko se je	voz	ustavil in so grajščinski hlapci prevzeli konje	A
da je bil ponoči po tej cesti pridrdral zaprt	voz,	ki se je ustavil šele pred šentlamberškim gradom	A
prijorju Markvardu, naj da Rovana takoj spraviti na	voz	in odpeljati na smreški grad, vojvodinji pa	A
obe v tega domišljavega fanta zaljubljeni!«	Voz	z Rovanom je bil že dosti blizu smreške grajščine	A
skrbno motreč na vozu ležečega Rovana. Ko je	voz	izginil za ovinkom, sta jo udarila na stran	A
odhajajočimi gosti, pomagal temu ali onemu gospodu v	voz	in izkazoval svojo vljudnost in spoštovanje	A
že večinoma razkropila in razpeljala. Zadnji	voz	je odropotal izpred župnišča, župnik je prišel	A
po njegovi obleki? In ta ropot, ali ni njegov	voz,	ali ne rezgečejo njegovi konji?« »Ne!« so ji	A
zavit v ogromen oblak belega prahu. Ko se je	voz	ustavil in se oblak razkadil, se je organist	A
pota in tostran njenega zelenega vrta stoji	voz	sena in nanj sem zlezel, legel na prsi in se	A
denarja za vožnjo pa se je vtihotapila v prazen	voz	in zdaj joče od strahu, da je kdo ne zaloti	A
molčite, ne izdajte me!« Sprevodnik je zlezel v	voz,	vstal, držal visoko svetilko in pogledal ženski	A
konjaka. Obljubim ti, da ti kupim gotovo tisti	voz,	ki se boš na njem lahko sama vozila po dvorišču	A
ji ga bo kupil takoj prvega. To je svetel bel	voz,	na katerem je sedalo.Pred sedalom sta dva ročaja	A
Tam zadaj gore luči mesta in odmeva ropot	voz	in tramvaja, in tukaj neso mimo nekoga iz tistega	A
sprevodi, spredaj križ, zadaj duhovni, potem reven	voz,	našemarjen z oguljenimi zlatimi stebrički, na	A
nosijo za menoj mrliča za mrličem. In mrtvaški	voz	bobni po cesti nepretrgoma, ponoči in podnevi	A
polomljena. Kakor da bi bila padla pod težek	voz,	ki bi se bil vlekel počasi preko nje.Prazno	A
se nosi ublažen ropot tramvaja in, različnih	voz,	ki hite sem in tja po prašnih ulicah in cestah	A
jih je prvič šele takrat, ko so jo posadili v	voz.	Polno ljudi se je bilo nabralo in skozi gnečo	A
zanje važno. . / . / stran 24 . / Da bo kak	voz,	sem si mislil, kje spodaj pri predmestnem oštirju	A
vrsti ob beli steni, pa vidim naenkrat sosedov	voz,	ki je bil tako pisano pobarvan, da ga je moral	A
kakor strup.« »Prosil bi te, če bi me vzel na	voz!	« sem dejal in on je kimal in govoril: »Seveda	A
vajeti. Rjava konja sta potegnila in zarožljala,	voz	je smuknil z dvorišča na cesto in po njej izmed	A
smo se vozili v molku. Konja sta žvenkljala,	voz	je drčal po trdi poti, od bližnje vasi, ki smo	A
predse. Kmalu spusti uzdo, sede tik mene na	voz,	vzame molče iz mojih rok vajeti in požene.Ne	A
izpodbil in se zaleti v sodov trebuh, da se	voz	zamaje.Iz stoterih gub postarnega in zaraščenega	A
zadnja kolesa in obstane sredi ceste. Tudi drugi	voz	ustavijo konji sami od sebe, Tone podloži in	A
položnejša pot v dolino, sedeta vsak na svoj	voz,	pa strmita trudna in zaspana predse. Tone gleda	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani