Gomilar mu mora prepustiti polovico vsega tistega denarja, drugo polovico pa prodati za slepo ceno, češ, kar je izpodoral, je prav za prav samostanska last, ker je ležalo v meniški zemlji.« »Denar je bil brez tržne veljave,« ve Trlep, »nihče se ne bi bil opomogel z njim; opat pa ima veselje s takimi starinami in je zanje Gomilarju dal dva repa živine. Tudi Gomilar je vesel dobre kupčije.