vesel (101-200)

41 . \/ Naš kosec Jože, naš Jože je fantič	vesel,	srečen tako, da bi ves svet objel radosten vrisk	A
Veš, povem ti, med pšenico kmet te res ne bo	vesel!	Izdrl te bo.	A
prešeren kot šumenje gorskega potoka, razigran,	vesel	kot smeh nedolžnega otroka, ki nikdar ne utone	A
Za čokoladne, ja. Na splošno sem	vesel,	da sem, kot sem.Pogrešam pa prihranke.	A
oče odrinil na Ojstrico zares tako spokojen in	vesel?	Je mar zaslutil, da ga vrh bo vzel in da nekdó	A
Kaj bi ne bilo! Saj še pes je kdaj	vesel	in če znal bi, bi zapel si gredoč po cesti.	A
pa ga prepodimo. Pes pa je vseeno srečen in	vesel	in če mogel bi - kot mi - na zadnjih tacah stati	A
za té, o Jefte, in tvoj rod! Slaví te Izrael	vesel,	ker sveti dom si mu otel; do meje ti naproti	A
vzel, le rasti v lepem cveti, cvetú bom jaz	vesel.	Za blagost ti goreče bom prosil, angel moj,	A
za zlo pač mi vzel resnobne besede na praznik	vesel:	Ni praznik, predragi mi, naše življenje, življenje	A
bridkost je v dušo legla mi, več nisem bil	vesel.	Tedaj oblekel sem še mlad obleko žalno to, na	A
zavzel o čaroviti tej lepoti? Kako naj duše čut	vesel	o čudu tem se ne poloti? In vendar, rajska ti	A
In ti, ki z umom, cvetom let zdaj bahaš se	vesel,	glej, preden ti odpade cvet, prah bodeš in pepel	A
tesarja zaupno tako nagovarja: Dé prvi, mladenič	vesel:	»Te dni bom nevesto si vzel, za sé in nevesto	A
zeleni mu oljkova mladika. Kako je pač brodar	vesel	goloba z vejico sprejel! To vejo z oljčnega	A
a on je vladar, on tvoj je gospod. Ti bodi	vesel,	če on se poniža, da kočici tvoji se uborni približa	A
ki rože v vrtu je sadil, in rad je delal, bil	vesel,	pa táko pesem si je pel: »Najlepšo rožo bom	A
Skoči kralj s prestola in bodi kot jaz, bodi	vesel,	poj z menoj v ta srebrni sončni zimski čas.	A
da bi dosegel bele bregove, a v mojem čolnu	vesel	ni. Joj, ko da v njem mrlič leži ‒ mlad mrlič	A
Le pijmo ga, pijmo ga vsak po štir′, da bode	vesel	tud′ oštir. En glažek vinca rumení, to mene	A
ti za menoj.« V kasarno sem stopil korajžen,	vesel,	sem puško zagledal, sem jokat′ začel. »O, fantič	A
hajo. Ko sem še majhen bil, sem bil z′lo	vesel,	sem večkrati k′tero pesem pel. Zdaj vse minulo	A
morejo, morejo, morejo, kaj nam pa morejo, če smo	vesel′	? Nič nam ne morejo, morejo, morejo, nič nam	A
morejo, morejo, morejo, nič nam ne morejo, če smo	vesel′	! Kaj pa, dekle, tukaj delaš Kaj pa, dekle	A
obraz. . / . / stran 138 . / Kje je fantič zdaj	vesel,	ki je to prepeval, da bi še enkrat zapel, kratek	A
pesmi so prepevali, jaz pa nisem pel, nisem bil	vesel,	pa tudi z njimi jaz nisem šel. Šel sem tja pod	A
ošpet, dekle razposajeno, širok klobuk, oj, fant	vesel,	ki si prepeva eno. Ti nageljni, ta rožmarin	A
kramljala. . / . / stran 239 . / Oja, zmeraj	vesel,	vesel Oja zmeraj vesel, vesel, oja, dokler	A
. / . / stran 239 . / Oja, zmeraj vesel,	vesel	Oja zmeraj vesel, vesel, oja, dokler na svet	A
239 . / Oja, zmeraj vesel, vesel Oja zmeraj	vesel,	vesel, oja, dokler na svet′ živel, oja, zmeraj	A
Oja, zmeraj vesel, vesel Oja zmeraj vesel,	vesel,	oja, dokler na svet′ živel, oja, zmeraj bom	A
kor tol′k′, pa kol′kor tol′k′, pa mor′mo bit′	vesel′	, pa mor′mo bit′ vesel′, pa mor′mo bit′ vesel	A
tol′k′, pa mor′mo bit′ vesel′, pa mor′mo bit′	vesel′	, pa mor′mo bit′ vesel, pa kol′kor tol′k′, pa	A
vesel′, pa mor′mo bit′ vesel′, pa mor′mo bit′	vesel,	pa kol′kor tol′k′, pa kol′kor tol′k′, pa mor	A
kor tol′k′, pa kol′kor tol′k′, pa mor′mo bit′	vesel′	, prav zares! Pa men′ se dekle smil′ Pa men	A
kdo je vriskal, kdo je pel, kdo je bil tako	vesel.	« Po gorah je ivje Po gorah je ivje, po ravnem	A
Prišla bo pomlad, učakal bi jo rad, da bi zdrav,	vesel,	lepe pesmi pel. To me veseli, trav′ca zeleni	A
fantič z zelenega Štajerja, sem vedno korajžen,	vesel.	Kedor se pa jezno in kislo drži, ta štajerski	A
štajerski fantič ne pel, ko lahko je najbolj	vesel.	Sem mislil s′noči v vas iti Sem mislil s′noči	A
slovo je že vzel, shranil je starček svoj čamar	vesel,	zeb′ca zapela, s parne zletela: »Nis′ me še	A
prihajali 132 Za Savco sem hodil 133 Zmiraj	vesel,	vesel 134 Ah, le kaj ti povem, ti povem, da	A
prihajali 132 Za Savco sem hodil 133 Zmiraj vesel,	vesel	134 Ah, le kaj ti povem, ti povem, da sem sam	A
vsakem kosil′ No ubogo bom vzel, bom zmerom	vesel:	jo žiher skloftam, pa objamem jo sam. [ Vrsno	A
kdo je žvižgal, kdo je pel in kdo je bil tako	vesel.	Saj bi hitro ustajala, pa sem pošto zvedela	A
ti za menoj!« V kasarni sem hodil korajžen,	vesel,	sem puško zagledal, sem jokat′ začel, »Oj srček	A
Krška dolina ] . / . / stran 134 . / Zmiraj	vesel,	vesel Zmiraj vesel, vesel, zmiraj bom vince	A
dolina ] . / . / stran 134 . / Zmiraj vesel,	vesel	Zmiraj vesel, vesel, zmiraj bom vince pil, dokler	A
/ stran 134 . / Zmiraj vesel, vesel Zmiraj	vesel,	vesel, zmiraj bom vince pil, dokler bom živ	A
stran 134 . / Zmiraj vesel, vesel Zmiraj vesel,	vesel,	zmiraj bom vince pil, dokler bom živ. Kadar	A
širni dalj vzletel, bi vedno srečen, sit bil in	vesel,	vsi travniki, vrtovi bi najini bili, tudi viharji	A
vrzel prilizovala se telesu, duhu in španu, ki	vesel	me doletel na poti bo k astralnemu evnuhu.	A
kjer je ležala bolnica. Iz hiše same je donel	vesel	živžav najmlajših otrok D. sina. Komaj sem spoznal	A
ki bi mi bil lahko oče, sprejel prav rad in	vesel,	da ga še upoštevamo v resnih primerih. Glede	A
kretenj, psovk, očitanj! Bil bi torej pravzaprav	vesel,	ko bi se rešil tega jeroba.Ampak - doto šteti	A
kadečo se pipo v ustih. Drozeg ga pozdravi ves	vesel.	»He, Grega, zdaj šele prihajaš?	A
Čakajta, da vaju oberem, bratca! He, danes sem	vesel...	in mlad, prijatelja!Mlad kakor pustni ženin	A
očetu trohe žalosti za ženo, da je najbrže celo	vesel,	ker se je rešil jeroba? -Sovražnost se mu vzbuja	A
za dvomljive »punte«. Mlad je med mladimi,	vesel	in glasen, časih kar razposajen.Nima ga miru	A
»Danes ste zadel, Rebec. Danes sem	vesel.	Prmejkuš, danes bi morda kdo dosegel kaj od mene	A
moja roka - čim prej mogoče!« Rebec plane ves	vesel	in stiska Drozgu roko pa se ozira k Toni, naj	A
Vsi te imamo radi. Jaz bi bil	vesel,	da si naša gospodinja.Tona pa naj le gre!	A
ne hodil snubit ves razrezan in razpraskan.	Vesel	smehljaj mu kroži okoli oči...Le naj zijajo!	A
mu nič kaj ne mudi s snubitvijo! Ali ni celo	vesel	zamude?E, Peter, Peter - kaj se mar bojiš Črnéčke	A
Igra se razvija malo dolgočasno in Drozeg je	vesel:	Še boljše, lažje odideva s sosedom. -	A
»Vraga bi se mi mudilo k babi! Jaz sem	vesel,	če je ne vidim.« »Pa jo imaš vendar	A
nemški izdaji Komentarjev l. 1557: „... Zato sem	vesel,	da sem se v mladosti potrudil s slovenščino	A
/\ .. stran 21 . \/ moje francoščine je bil	vesel	in počasi je sukal obvezo, da je lahko zvedel	A
uničenje? No, a njemu nisem pravil o svojih dvomih,	vesel	sem bil, da so se bile njegove besede rodile	A
kot ribič, ki se zazrè v obsončene oblake.	Vesel	je, da sem se pustil ujeti v njegovo igro, in	A
vedrino iz teme. . /\ .. stran 65 . \/ In	vesel	je, da je njegov sin ušel v hribe, pa je videti	A
dotikam njegove rame, čutil sem, da je Tomaž bolj	vesel	te bližine kakor naslova na žaganici; morebiti	A
»Zakaj otročji?	Vesel	je bil.Tudi svoji mami, tvoji teti, je prinesel	A
srcih si nedolžno želijo, da bi bil Voditelj	vesel,	ker so tako pridne in sadijo ciprese zanj.Nič	A
in to je bila spet nova dvojnost, je bil tudi	vesel	njenega upora. Luciana je bila za njegovim hrbtom	A
in položil svoje bogastvo na zid. Bil ga je	vesel,	kakor da je tista prekla z rdečimi sadovi sredi	A
našobila ustnice. A v očeh mu je brala, kako je je	vesel,	in zato je zverižila prste za njegovim vratom	A
srednje rasti in srednjih let. In zdaj je bil ves	vesel	in ves živ, kakor je bila živa in vesela njegova	A
svoj pomen,« se je nasmehnil, »a vendar sem ga	vesel.	Kakšno upanje prinaša zdaj?	A
preselila v Temnikarja, in tam sem je bil celo	vesel.	Toda Temnikar je povest, to pa je resnica, to	A
razrezal na drobne kocke. Tega sem bil kar nekam	vesel.	Takoj sem sedel na posteljo in začel preganjati	A
opojenosti, da ima spet streho nad glavo. Ves	vesel	in zadovoljen sede k mizi in se zastrmi skozi	A
pri srcu, nobena stvar ga ne teži. Sproščen in	vesel,	da bi od samega veselja in mladosti zavriskal	A
šop je. Fant si ga zatakne za klobuk in je	vesel.	Še en vrisk in čeča ve, da je bil njen fant.	A
že na tepki krave pasejo!« Oh, kako sem bil	vesel	njene šale in njenega smeha!To je bil vendar	A
sabo po pobočju. Kamen je bil seveda nepopisno	vesel,	ker je šel k svoji njivi. A še ni imel	A
Marija Lukša večkrat v Trstu. Zdel se ji je	vesel,	živ in brezmejen, hiša pri hiši, ure in ure	A
mojem spominu. Zato tega srečanja nisem bil	vesel,	posebno pa ne ob tej uri in na našem domu, ki	A
lepo je povedal!« sem rekel, ker sem bil res	vesel	teh zdravih besedi. »Kajne?« se je veselo	A
Kar pogledali smo ga. In zdi se mi, da je bil	vesel,	ker je tako lepo povedal.Nasmehnil se je in	A
7 . / . / - Joj, kako te bo oče	vesel!	Ozrl sem se v obleko, ki je kakor žalna	A
zmajala z glavo in vzkliknila: - Pomisli, kako bo	vesel!	Iz taborišča bo prišel.	A
. / . /14 . / . / A če boš pisal, bom res	vesel.	Še molčim, še me davi v grlu in še me	A
domača dela, od doma pa se ni ganil. In kako	vesel	je bil, da je bil doma sam in na samem, pol	A
Torej, bil je Lah. Lep in	vesel	pob -!« »In dobrega srca,«	A
je rekel Srečko in se obrnil. »Saj bo konec	vesel!	« je zaklicala za njim Jelica.»Vsak konec pri	A
za njim Jelica. »Vsak konec pri pravljici je	vesel.	« »Potem me pa h koncu pokličite!« je	A
naslednika. Grajski sinček biča seveda ni bil	vesel,	čeprav je bil res lep in je visel na zlati kljuki	A
razjokali. Mladi graščak je bil svojega dela silno	vesel	in je svoje biče zato pošiljal svojim sosedom	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani