vesel (501-600)

jahala drug ob drugem in molčala. Iztok je bil	vesel,	da je šlo urno dalje. Večkrat se je skrivaj	A
tatovi, sit in lačen, pijan in žejen, vedno	vesel	in vedno brez skrbi.Drugačna je pot godčeva	A
da se vojskujete med seboj. Upravda je bil	vesel	in me je despotski plačal za poročilo.Jaz pa	A
doma. Suženj je prijel brzde, Iztok se je	vesel	nameril proti stanovanju. Sredi vrta je ugledal	A
je bilo tiho, da so se slišali z morjá udarci	vesel,	ki so gnala ladjo.Na terebinti je cicikal skržat	A
Tedaj se mu je zazdelo, da sliši tihe udarce	vesel.	Posluša.	A
dvignil kakor hrast iz čolna, se je dvignilo dvoje	vesel	in zamahnilo po njem.Ali njegova železna roka	A
delila kruha, in vsak častitljiv starosta bo	vesel,	kadar bo poslušal tvojo modro besedo.Irena,	A
poročat Azbad, da je Iztok ‒ Orion ‒ neizmerno	vesel	odlikovanja in da ni misliti na beg.»Ukrenil	A
« je velel Epafrodit rezko, šepetaje. Šest	vesel	se je zarezalo v morjé, da se je stresel čolniček	A
Počakaj tu Iztoka!	Vesel	te bo in razodeneš mu o vojski.Sicer se pa utegne	A
padle bodo kocke opolnoči in despojna zaigra!	Vesel	je hitel v spalnico.Napisal je židu Abiataru	A
srcu, kolikor je imaš preveč na jeziku, bom	vesel.	Upam namreč, da boš o priliki počesal tistega	A
zopet segel po čutari. Vojaki so udarili v	vesel	smeh.Toda Radovan jih je ošinil z divjim pogledom	A
strašen plaz hrumel čez raven. Iztok je bil	vesel	te moči, ugajal mu je grozeči val, le bridko	A
»Ni bilo prevare?« »Deset	vesel	od ladje sem bil, ko se je pojavil na krovu	A
despojne. Prefekt je bil zadovoljen in je šel	vesel	v pretorij iskat znancev, ki jih je povabil	A
peruti, da bi sedel na kupolo carske palače?	Vesel	je, če prileze na travnato bilko in se ogreje	A
sicer porazil varhunske ovčje tatove in se vrnil	vesel	domov.Toda doma mu je javila objokana sužnja	A
Vojščaki so se začudili. Pod nebo se je razlegel	vesel	vzklik. Iztok je dvignil pergament.	A
Vojska je zapala v grobni sen. Iztok je bil	vesel	zmage.Čudil se je četam in njegovo zaupanje	A
»Bratje Sloveni, bratje Anti! Perun nas je	vesel,	sojenice se vesele, ker so stale ob rojstvu	A
ginila, izginila, povezana od mornarjev. Udarci	vesel	so zašumeli in tanka ušesa so že začula Radovanove	A
prepirajo. Revna je moja pokojnina, pa sem je	vesel,	da je vsaj mir.Če bi mene takole očitno trgali	A
segla po pisani čaši strupa, ko bi ji jo ponudil	vesel	smehljaj.Sama vera v življenje, samo hrepenenje	A
Kakor blisk mu je zažarel načrt v glavi in	vesel	je bil načrta, da je stisnil pest in požugal	A
Štefan, ali opraviva še danes.« Smrekar je	vesel	udaril po konju, ki je zbežal, da je zanašalo	A
potekal, o pravdi ni zinil nihče. Smrekar je bil	vesel,	žaga je pela svojo pesem noč in dan, Strniškini	A
izginile v mrak. Sam po sebi se je razvil v šoli	vesel	večer, katerega se je udeležil celo nadučitelj	A
Skoraj so že dokosili, ko je prižvižgal Štefan	vesel	in razigran v sobo.Kakor bi se ločila snoči	A
je popolnoma po nepotrebnem zakašljal in bil	vesel,	da mu ni bilo treba odgovoriti, ker je Viktor	A
jasno spomnila, kako je bil Smrekar zadnji čas	vesel,	da ji ni nihče omenil nič o pravdi in da Joka	A
gospodarjem v gozd ‒ z ovcami. Gospodarja sem bil	vesel.	Prijazen je bil z menoj, razkazoval mi je posestvo	A
razveselil, češ nikdo me tu ne bo spoznal.	Vesel	sem korakal proti vasi. Preden sem prišel v	A
Silvester je prenočeval v gostilni in ponoči	vesel	pre mišljeval, kako v nekaj dneh z Bače pozdravi	A
Mihor je šel še enkrat pred pod.	Vesel	je bil, ko je družica plesala s svojim fantom	A
so pa stali s krampi. »Kaj ugibate?« jih je	vesel	vprašal Gašper. »Pot za vzpenjačo merimo	A
poskakoval od veselja. Stari Podlogar se je	vesel	vrnil med kosce, sinu pa prepovedal hoditi z	A
III »Že spet tukaj čepiš?« je vprašal	vesel	glas.Bil je Maks, naš pomočnik, čisto podoben	A
labodov, že na pol izsušeno zavetje čolnov brez	vesel.	Bele ploščice na potki ob igrišču, kakor školjke	A
gremo, Milena, Tevž pa jaz, v hribe! ... Tako	vesel	je bil, tako se je smejal!Kaj sem hotela?	A
Tedaj se tiho odprejo vrata in k meni vdre	vesel	pramenček svetlobe.Prikaže se neka glava ali	A
kriv in potem doma od očeta tepen. Najbolj	vesel	je bil, če je bila trgovina bolj prazna, tako	A
mično stvarco za družbo, ne?« Resnik je bil sam	vesel	svoje prepričljive uglajenosti. »A,	A
Resniku in sam sebi. Svet se mu je na lepem zazdel	vesel	in okrogel. »Avta ne morem kar tako	A
Naravna nasprotnika! se je zgrozila Tončka. »	Vesel	bi bil, če bi kar začela,« je naposled spregovoril	A
hladna voda kakor dobra volja. Dan, da si ga	vesel.	In sebe.	A
bife, kakor mu je malo prej naročil Resnik.	Vesel	je bil, da ni na poti k sejmišču srečal nobenega	A
videti le še nesrečen človek. Tine je bil še	vesel,	da Resnik ves čas molči.To je še najboljše in	A
moko in milo, ki ju je bilo teti zmanjkalo.	Vesel	je hitel po poljskem, vzporedno s cesto in Ložnico	A
gospodu Miklausinu naj kdo sporoči, naj bo kar	vesel.	Naj le izve on in vsi tržani, kako dobro se mi	A
nekaj bridkih resnic v brk, hkrati pa je bil	vesel,	da je ostal otrokoma v spominu kot mučenik in	A
bratu okrog vratu in ga prosila, naj bo spet	vesel,	tako da se je ta med solzami pričel smejati	A
na nešteta vprašanja. Nazadnje je bil prav	vesel,	ko so se zatekli h klopem in mizam, kjer so	A
Potemtakem meni?« »Da, vam!« je prikimal Lovrek,	vesel	mraka, ki je zastiral njegov zardeli obraz in	A
sadovnjak. Ob pogledu nanj je bil Lovrek zares	vesel,	kajti med njegovo odsotnostjo se je bil močno	A
steklenica vina. »Ne moreš si misliti, kako sem te	vesel,	« je napil poročnik Lovreku. »Med temi madžarskimi	A
Namerno sem ga vprašal po tebi, češ gotovo je	vesel	domačina ... Da si videl njegov obraz!	A
njih. Zdaj se mu ni treba ničesar več bati,	vesel	in zadovoljen je lahko ... Kar naenkrat	A
Izvolite z menoj! Moj mož vas bo zelo	vesel.	« »Ako dovolite, starega prijatelja sem	A
našel med vami toliko nezaslužene ljubezni,	vesel,	ker sem spet na svoji dragi domačiji, žalosten	A
po hrbtu ob takih podobah in pomislil je ves	vesel:	”Frčajeva Hana bi skoprnela od nevoščljivosti	A
se nikar ne brani: saj ni greh, če je človek	vesel	na Gospodov dan!“ ”Lep začetek!“ je presunilo	A
Aleš pa je bil, sam ni vedel zakaj, zmerom bolj	vesel	in samo se mu je smejalo v srcu. ”Ampak zares	A
Visok je bil in slok, klobuk je imel postrani,	vesel	in predrzen je bil njegov obraz. ”Kaj pa	A
to vzklik žalosten, presenečen, zadovoljen,	vesel,	- to se ni moglo natanko vedeti.Gospa je odprla	A
pred pol letom pri njem, in me je bil prav zelo	vesel.	Lani se je bogato oženil, - no, in tudi sam je	A
prinesla vina; zasmejala se je in se mu je izvila.	Vesel	fant je bil; smeh je bil na debelih ustnicah	A
se je majal, nekoliko opotekal, toda bil je	vesel	in dobre volje.Onkraj Travnovega vrta, pred	A
tla. ”Dovolj imaš, žužnjalo!“ se je zasmejal	vesel	človek in je šel po svoji poti ... V Ferjanovi	A
po njem beže ure v daljavo ... Jaz sem drugače	vesel	človek, nisem zlovoljen tudi ob belem dnevu	A
kaj ostalo!“ Peter se je smejal in je bil ves	vesel.	”Največji bob prinesem tebi, Francka, in	A
takrat po tej lepi cesti, pojoč, vriskajoč,	vesel	svetá in svoje mladosti.Bilo je pred davnim	A
vsega hudega. Mislil sem nekoč, da se povrnem	vesel	in bogat, z lepo mlado nevesto.Tako čakajo morda	A
svojo bolezen. Navidez je bil prijeten, glasen,	vesel,	oči so pričale o bogatem zdravju.Tako je stopil	A
jim plahnejo lica, ugašajo oči. Ker človek je	vesel,	kadar vidi, da v svoji sramoti ni sam. Kolikor	A
tistem trenotku začujem otroški smeh in sem bil	vesel	svoje potrjene modrosti.“ Tako je govoril	A
in suh zavil v drugo ulico. Štefan pa je bil	vesel	in ponosen v svojem srcu. ”Pokažem vam, da	A
hipu nekako preplašeno in njen glas ni takó	vesel	in brezskrben, kakor po navadi. ”Mama, to	A
pobožnosti; in izvoljeni darovanec je bil celo	vesel	ter je od veselja prepeval, da ga je bila doletela	A
II Zelo sem bil	vesel,	ko sem spoznal, da njegova žena ni le mlada	A
temveč da je tudi duhovita. Toliko bolj sem bil	vesel,	ker sem prvikrat v svojem življenju videl in	A
človeku v velikem kolobarju in da sem od srca	vesel,	če pobere kamen ter ga zaluči za mano.Njegovo	A
tega, sem bil ustvaril umotvor, ki sem ga bil	vesel	in sem bil celo ponosen nanj.Čist je bil po	A
jim bil pogodi moj obraz, ker je bil preveč	vesel;	moja obleka, moja frizura, moja govorica ... vse	A
ni bilo moči in življenja v njem, da bi bil	vesel	svojega greha, pa če je bil še tako umazan.	A
poti; ali po položnem klancu navzdol. Tako je	vesel	in zadovoljen.Samo proti nebu ne sme pogledati	A
smo bili vsi tako poparjeni. Deloma pa sem bil	vesel,	ker sem si mislil, da torej pač ne bo treba	A
na mesec, barve pa vzame na upanje. Tako je	vesel	poletja in sam sebe in živi brez skrbi, kakor	A
oči moralne družbe nikoli ne bodo ugledale ...	Vesel	sem bil, ko je vzkliknil tisti debeli človek	A
in gleda na cesto z zadovoljnimi očmi in je	vesel,	da mu ni treba nič misliti.Zazdelo se mi je	A
vidni nasmešek ob ustnicah, tisti nasmešek, pol	vesel	in pol bolesten, ki ga še ni bilo takrat, ko	A
samotnih ulic. Kogar sem pogledala -- žareč,	vesel	obraz, oči polne mladosti in prešernega življenja	A
šel mimo nje komaj dan življenja; prav tako	vesel	in navihan je bil njen obraz in tudi oblečena	A
svoje srce in svojo dušo, svoje misli in navade.	Vesel	in brezskrben ponuja spočetka in trosi, kar	A
za pol glave večji od Lenarta. Močan je bil,	vesel	in razposajen, kakor da bi mu iz oči in iz vseh	A
oči, se je zasmejal; toda njegov smeh ni bil	vesel	in je odmeval zlobno po tišini.Lepa bela mačka	A
pač že zvoniti in cerkovnik bo čakal. Skoro	vesel	čut ga je obšel, ko se je domislil cerkovnika	A
svetile v čudni sivi luči. Nikoli ni bil Tone	vesel,	oči so gledale resno in srepo iz mladega obraza	A
moral storiti in zdaj lezem še gori! - Toda	vesel	je bil na tihem, da je odložil za trenotek.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani