vesel (701-800)

je bila pomlad vsenaokoli, je bil njen obraz	vesel	in rdeč, v očeh je bila Velika noč.	A
se je smehljala kakor otrok, ki je zagrešil	vesel	greh iz vesele ljubezni. »Idi!	A
Ugledal sem zameglelo bridkost v njegovih očeh in	vesel	sem je bil. ”Kaj tudi tebi je koprnenje potrkalo	A
”Glejte, zdaj sem vesela!“ Res je bil ves	vesel	in pogumen njen obraz, na dnu oči pa je bila	A
Name se oprite!“ je stopila Marta prednjo in	vesel	je bil njen obraz.Vesel je človek, vajen bremena	A
stopila Marta prednjo in vesel je bil njen obraz.	Vesel	je človek, vajen bremena, kadar mu leže breme	A
nekoliko zlovoljen; obraz njegov je bil še zmerom	vesel	in svetal, v glasu pa je ležala rahla senca	A
bi krenila. ”Na desno, Marta!“ je zaklical	vesel	glas od okna.”Na desno in naravnost!“	A
odprto, gospod!“ Tudi ko je vzkliknila, je bil	vesel	in prešeren njen glas; ne sramu ni bilo v njem	A
Marta se je nasmehnila, njen smehljaj pa je bil	vesel.	”Resnico si govoril in jaz ne maram paradiža	A
Egon!“ ”Ostani, Marta!“ je vzkliknil Egon ves	vesel.	”Ali veš, Marta?	A
vse pod mizo. Ženin je to videl in je bil ves	vesel	in je rekel: O, kako prijazna in ljubezniva	A
okrenili proti oknu. Zunaj, iz noči, je klical	vesel	glas. ”Kaj še svatujete?“	A
... temu napijam, gospodje ... kjé si, Marta?“	Vesel	je skočil Stožer. ”To je beseda!	A
je lepši sneg, tam je človek bolj sam in bolj	vesel	...Zato sem šel tja, da bi bila zdaj večja moja	A
ponižan, o, uničen, kadar je dosežen. Da je romar	vesel	in vriskajoč, dokler roma, in da je šele truden	A
ne ženi! Oddahni si, odpočij si, bodi časih	vesel	in razposajen, da si kri poživiš, glavo razbistriš	A
- Bilo pa je čudno, da Jakob nikoli ni bil	vesel	ob delu; niti nasmehnil se ni, kaj šele da bi	A
in potem, če Bog dá, čeznje. Sin moj si in	vesel	sem te, ali vendarle vem, da stojiš šele pod	A
Jakob je poslušal tako hvalo, pa je ni bil nič	vesel.	”Zakaj mi očita, da mi je devetdeset let?	A
vzbočenimi, ponosnimi ustnicami; širokoličen,	vesel,	prešeren Nizozemec, ki bi bil podoben bogatemu	A
trda. Moj tovariš je bil kljub vsem nadlogam	vesel	in glasen človek, le malo preveč nestalen in	A
Kdo vé, morda je bil tudi on nekoč mlad in	vesel,	pa je napravila iz njega žival, táko nagnusno	A
Ob osmih se odpelje vlak proti Ljubljani ...“	Vesel	smeh se je oglasil iz izbe. ”Pojdi, vrni	A
zavedne hinavščine. Še v solzah je mislil na	vesel	večer in na veselo noč, na svoje ljubice prešerni	A
da je večji od mene?“ ”Že ta čednost, da je	vesel	brez slabe vesti, da se ne trka na prsi, kadar	A
žalosten; misli, kako lepo bo takrat in zaspal boš	vesel.	Ugasni luč!“	A
polje, v gozd. Hitel je, da bi ubežal gradu in	vesel	je bil, ko se je skrilo zidovje za park.Čutil	A
domu, je poljubil materi roko; ves zardel in	vesel	je bil njegov obraz, mati ga je pogledala in	A
Vzbudil se je o velikonočnem jutru in ni bil	vesel.	Ne kolača, ne piruhov, ne pomaranč.	A
takoj je videl Jokec radost na njenih licih in	vesel	mir v njenih očeh. ”Kaj se ti je zgodilo,	A
na cesti; nič drugačen ni bil njegov obraz --	vesel	in hudomušen, kakor da bi bìl kozó.Bukve je	A
zakaj!“ Jokec je poslušal nauke in jih ni bil	vesel.	”To ti povem, Jokec, ker te imam rad!	A
Kadar grem od tebe, kakor sem sinoči šel, ves	vesel	in ves žalosten, te vidim, vidim naju in najino	A
pismih. Jaz nisem žalostna, ne več, tudi ti bodi	vesel!	“ Jokec je slišal njene besede in je zaslutil	A
in je pozdravil mater z veselim obrazom. ”	Vesel	je tvoj obraz -- zakaj pa so tako rdeče tvoje	A
spoznal, začutil sem svojo moč in sem je bil	vesel.	Otrok se povrne k materi, prime jo za roko in	A
vam bo kdaj kaj hudega, stopite lahko k meni.	Vesel	vas bom!“ Voz je stal pred poštno gostilnico	A
čokat, tenkokrak človek v lovski obleki, rdeč,	vesel,	kozjebrad. ”Kaj pa vi?“ je hitel z istotako	A
bele, enonadstropne hiše; njegov obraz je bil	vesel	in slovesen, kakor da bi stal ob sončnem prazniku	A
Poznam jo komaj.“ Njen nasmešek je bil še bolj	vesel	in nekoliko nezaupen. ”Res ne?	A
miren, tudi njen pogled je bil spet hladán in	vesel.	”Kaj pa z Martinčevimi?	A
mimo.“ Naslonil je glavo ob dlan in ni bil	vesel.	Tudi niso pogledale njegove oči tako veselo,	A
Ne čemeren!	Vesel	sem, da vas vidim, gospodična Minka - kakor	A
da vas vidim, gospodična Minka - kakor sem	vesel	in srečen celo v sanjah, če vas ugledam!“	A
pobožnost škricev ... Zakaj to danes, ko bi moral biti	vesel	in ko bi moralo sijati sonce?“ Ko je prišel	A
Toda smejte se! Čudolep je vaš obraz, kadar je	vesel	in nikoli se bolj ne bleščé vaše oči ...“ Takoj	A
so prosile. Minka je bila razmišljena; ne,	vesel	ni bil njen pogled in ne zlovoljen. ”Kdaj	A
pobeljena kakor farovž. Krčmar je bil župan, debel,	vesel	človek z zabreklim obrazom in tako nizkim čelom	A
par korakov do tiste dobe, ko je bil krepak in	vesel	in ko se je napravljal na boj proti vsemu svetu	A
stopil iz mraka pred njegove oči tovariš Ferjan,	vesel,	pijan in blagodušen. Kačur se je nasmehnil	A
so jima zažarela; za hip. Edini, ki je bil	vesel	v hiši, je bil pijani krčmar.Časih je kričal	A
gledal motno. ”Ti ... ali si resno mislil ... ali si	vesel?	“ ”Resno sem mislil!“	A
tisti kmet, tisti slabo oblečeni, ki je bil tako	vesel,	da se bo brati učil ... na svoja stara leta ...	A
priklanja do pasu, visoki klobuk se dotika tal in	vesel,	srečen, uslužen smehljaj trepeče v mnogoštevilnih	A
ker sem bil navajen ... in ker sem bil vselej	vesel,	kadar so odrekli ...Ni bilo prav, da sem prosil	A
”Pripoveduj nam nocoj, kako je bilo; bodi	vesel	in izbubaj se! Poglej nas - saj smo sami pošteni	A
drugega? Kaj sem ti bila kdaj žena, da bi me bil	vesel	in da bi me pokazal ljudem: Glejte, to je moja	A
prikaže celo na cesti. Obrazek - en sam smehljaj;	vesel,	srečen, pot ljubezni; ne ljubezninaravnost in	A
tepec, kakor jih hodi po svetu brez števila.	Vesel	je sam svojih besed, spakuje se, ker mu je prirojeno	A
sem rekel mirno in še nasmehnil sem se. Ves	vesel	me je pogledal, kakor da mi je od srca hvaležen	A
”Kaj si ti tukaj ?“ sem vzkliknil osupel in	vesel.	”Mislil sem, da te najdem nekoč med razbojniki	A
gospodom. ”Kako pa je danes?“ je vprašal ves	vesel	in je pomežiknil. ”Kaj?	A
prišel zadnjič naproti eleganten mlad gospod,	vesel	in polnoličen ter mi je že izdaleč ponujal desnico	A
v lice ne; modrejši je bil in močnejši, ali	vesel	ni bil. Hrepenenje mi je zagrenilo srce,	A
plesnive krajcarje; toda kobilica mi je bila	vesel	godec, ki prepeva pod božjim soncem, kakor mu	A
življenjepis? Odgovor na taka vprašanja je lahek,	vesel	pa ni: Novelist ne more pisati o svojem življenju	A
brega. Tedaj pa je spustila v vodo šestero	vesel,	svojih šestero drobnih, krepkih nog.Plavala	A
smejale mlade oči. Nasmehne se človek, kadar vidi	vesel	smehljaj; moj obraz pa je ostal miren, moje	A
v tistem nezavednem življenju, tako predrzno	vesel,	so se bleščale tudi moje oči v tako žarkem ognju	A
Poznal sem te. Drugačen je bil tvoj pogled, bolj	vesel	tvoj smeh, bolj ponosen tvoj korak.Zdaj se ti	A
kaj pomeni tisto ”življenje“ in vendar sem bil	vesel,	kakor je pač vesel človek vsake izpremembe.	A
življenje“ in vendar sem bil vesel, kakor je pač	vesel	človek vsake izpremembe.Ali najbolj sem bil	A
človek vsake izpremembe. Ali najbolj sem bil	vesel	domovine, ki je nisem videl že dolgo in ki sem	A
V tistem hipu, ko sem se ozrl nanjo, sem bil	vesel,	da je bila moja ta lepa in prijazna ženska,	A
moja kakor hlapec. Zato sem bil še posebno	vesel,	ker sem se zavedel, da je moja zunanjost zelo	A
vrnila v sobo, sem se ozrl za njo in sem bil	vesel	polnih in vitkih oblik njenega telesa. Slabost	A
je bila izmislila! Kakor sem bil nemiren in	vesel,	iz misli mi ni mogel njen obraz in tudi njen	A
nemirne oči. Minka je sedela poleg mene in	vesel	sem bil njene tople bližine.Fina je bila in	A
napil od daleč, ona pa se je nasmehnila in nič	vesel	ni bil njen smehljaj.Ali jaz bi bil rad, da	A
poskočne modrosti iz njegovih ust ... Nič nisem bil	vesel	nasmeha, ki je zasijal tedaj v njenih očeh,	A
je ukvarjal najbrž z zaljubljenimi stvarmi.	Vesel	sem bil, da je prisedel k nama; tako sem bil	A
naglas in očitajoče njen obraz, jaz pa sem bil	vesel,	da so molčale njene ustnice.Ko bi se vsakdo	A
spet sam. 14. majnika Nič več nisem tako	vesel,	kot sem bil nekdaj. Vedno me nekaj kljuje in	A
morem več pomagati. Silil sem se časih, biti	vesel,	pa ni mogoče.Tudi o predavanjih v šoli si nič	A
ne motim, cele tri mesece; zato bi bil grozno	vesel,	da se zaljubite v Ano; potem se vas nadejam	A
esignaciji. Iz druge sobe se je slišal zdaj pa zdaj	vesel,	razkošen smeh; potem je zopet za nekaj časa	A
življenje. * Hudič je dajal neprestano in	vesel	je bil, da je dajal. ”Kdor ne zahteva od	A
trava. . / . / stran 154 . / Nikoli ni hodil	vesel	človek po tem klancu; komaj se mu je udrla noga	A
sem veje in sem jih zlagal na kup ter sem bil	vesel,	da mi je vihar klestil najlepše veje in mi jih	A
temno, prostrano vežo; in če je bil prej rdeč in	vesel	njegov obraz; je prebledel nenadoma in luč oči	A
polodprte, kakor pri otroku, ki je prihitel	vesel	in ugleda zlovoljen obraz. ”Kje si bila?	A
”Kje si bila?“ Za njo se je prikazal	vesel,	rdeč, življenja poln obraz in zvonek glas nas	A
zlobo v njenem pogledu. Njen obraz pa je bil	vesel,	njen smehljaj sladak in zdelo se mi je, da je	A
ogledalo. Ko je obrnila k meni obraz, je bil	vesel	in miren. ”To so bile mlade zgodbe ...	A
korakov nečedno skrivnost. Jaz bi ravnal drugače:	vesel	bi bil in prijazen, odprl bi okno nastežaj,	A
molčala. Nato sem se obrnil v steno; nisem bil ne	vesel	ne zlovoljen, da je stal ob postelji in vendar	A
nenadoma in se zruši v jamo; iz jame, iz groba	vesel	krohot, prikaže se dvoje veselih obrazov, dvoje	A
telescu se je poznalo, da je pripravljen na	vesel,	hudomušen boj; ustnice so se smehljale nekoliko	A
zmerom teče ... deklè neumno!“ Žirovec, ki je bil	vesel	človek, je zaklical: ”Sliš, deklè, kaj pa	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani