nova beseda iz Slovenije

vesel (401-500)


poslalo nebo. Šel je na vlak in se brezskrbno      vesel      odpeljal na Reko. OČE IN SIN Nanča, Kocmurka  A
turinskega zavoda, v duhovni obleki je bil, prijazen,      vesel      in kratkočasen gospod in govoril je tudi slovenski  A
pokazala in je pokazala tudi račun, pa nisem bil      vesel      ne tega ne onega. Bil sem razočaran.   A
opravičil, da mi kri teče iz nosa in sem bil jako      vesel,      ko sem stopil iz hiše na cesto. S pisatelji  A
pravi piti. Piti se pravi tako piti, da človek      vesel      postane ob pijači.Rogaška slatina pa ne razveseljuje  A
Ali ni to čudno? Prav zares sem      vesel,      da je vsaj naš slavljeni Danilo še živ. Če bi  A
Občinstvo se je izkazalo jako zrelo. Prisrčno sem      vesel      uspeha. Sploh vsi igralci so igrali z veliko  A
seveda ne bi bila zmaga in kdo naj bi je bil      vesel,      če ne bi bila hkrati z zmago poražena nasprotna  A
. / stran 289 . / Mokronavzar je bil silno      vesel      in si je sam dal postaviti svoj uljnjak.Pa kadar  A
da mu rad ustrežem s kovačem, in je bil zelo      vesel      in je dejal, da ne bo pozabil name, čim bo nanesla  A
zadnjo nogo. Gospod pisatelj da je bil jako      vesel      ob tej novici in da se je takoj opravičil gospodu  A
Hvala lepa! Takse niso, da jih      vesel      in v dobrem zdravju uživam, nego so takse, da  A
tvrdk. »Ažbe, Grohar, Jakopič, Jama, Tratnik,      Vesel.     « Ta imena niso brez pomena.  A
Broji mi ne gredo, res ne! In sem pravzaprav      vesel,      da nisem pri financi, ko imam za broje še slabši  A
zakonito mesto. Pa je bil rojak iz Amerike tako      vesel,      da mu je klobuk spravljen v sklad z zakonom  A
povedal, ta ki sedi v uredništvu, in sem bil jako      vesel,      da je še včeraj govoril z Vami, oziroma da ste  A
Vprašali smo: zakaj? Pa je dejal, da zato, ker je      vesel,      da ni spisal Maeterlinckove »Sinje ptice«.   A
objel taščo, da je kar zastokala, in je bil      vesel      kakor ne vem kdo. Prijatelj Matevž si je naklonil  A
kulturna država, ki jo vlada red. Kako bi bil      vesel,      preljubi naš Odrešenik, ko bi bil na svoje presvete  A
Nak, presveta mi majka, Roža Marija, kako sem      vesel!     Kakšen red, kakšna kultura, kolikšna pravičnost  A
kakor da me božajo pesmice in pozdravljajo: »     Vesel      bodi, doma si, med svojimi!« No in potem smo  A
sad, kos besede uganeš pa imaš celo in si je      vesel,      kakor da si našel kronico in je pravilno žigosana  A
Žbilek o borovcih, seveda. In Janez je bil      vesel,      da bi bil plačal štefan vina, ko bi kdo le žugnil  A
naloženo.« Janez se je ozrl na stensko uro in bli      vesel,      da je Mokarica sprožila pogovor. »Kako to, Špela  A
je v mislih pogovarjal z Ančko in tako je bil      vesel,      da ni mogel zaspati. Miha je žvižgal po hlevu  A
mislih, gospodaril v Mokarjevi kajži in bil ves      vesel.      Ančka pa je bila žalostna.  A
treba ne ženske ne kajže ‒ nič. Jaz sem tega      vesel.     « »Tudi jaz bi ne bila žalostna, ko bi ne vedela  A
spanja. . / . / stran 65 . / »O,« se je ves      vesel      začudil.Ali naglo je izpremenil glas, kakor  A
božjih rokah so,« je rekel kajžar Anton in ves      vesel      je bil. »Torej, Janez, ná roko, med nama ostani  A
ali bi šla v nedeljo obiskat strica Jerneja?      Vesel      naju bo kot le kaj.« »Saj res.  A
novi’ gospodinji. Te pohvale je bil Janez tako      vesel,      da je poklical Lukca, mu stisnil goldinar in  A
naročili, le povej jim, in zelo sem bil potlej      vesel.     Zvečer se nas je odpeljalo petdeset »Amerikancev  A
Mokarica jo je opazovala in poskusila začeti      vesel      pogovor.Ali vselej se je Ančka izgovorila, da  A
češ: »Mir, midva spiva!« Hudournik je bil kar      vesel.     »No, nisem vsaj tako sam, ko imam živinico pri  A
Hudournik je bil kravje črede vselej tako      vesel,      da je vzel krajec kruha in ga drobil kravam  A
slivovke vendarle poslovil in da je ostal sam. Ves      vesel      je poslušal, kako izvrstno je dimnik potegnil  A
je čisto gladko. Hudournik je bil učenca tako      vesel,      da si je zaradi njega pritrgoval klobaso in  A
delal nevednega in neumnega. Bil pa je seveda      vesel,      ko si je osvojil vso gospodarjevo ljubezen.  A
bi bilo dognati, kdo je bil ozdravljenja bolj      vesel:      ali Lisko ali Hudournik.Vsak dan sta se še pogovarja  A
je vrnil. . /\ .. stran 76 . \/ Lisko je bil      vesel,      da jo je ob vsej nesreči vsaj doma tako srečno  A
skrbi ko dete v plenicah,« je bil Hudournik      vesel      in Liska pohvalno tapljal po bistri glavi.   A
je vstal kar sam od sebe. »Je že dober,« je      vesel      ugotovil ovčar. »Dober še ni; da mi vsaj ne  A
vse utihnilo, kot bi odrezal. Hudournik se je      vesel      obrnil na pogradu: »Sedaj imaš, miška sitna  A
. stran 114 . \/ Hudournik ni bil nič kaj      vesel.     Koledar mu je pokazal, da se dopust neusmiljeno  A
šolarjev in dijakov.) Teh sem bil posebno      vesel.     Sedanja mladina rada bere.  A
že poznala glas tega zvonca, se je polastil      vesel      nemir. Vse so vedele, da se v rano jutro preselijo  A
Radovljici. Te častne službe sem bil silno      vesel.     Ker me je naprosil tudi sosed boter, sem prevzel  A
prizvončkale na most tiste tri zašle junice.      Vesel      sem bil in prepričan, da za njimi priropotajo  A
kod. Tudi pomočnik, Pepe so mu rekli, je bil      vesel      fanta iz svoje slovenske domače fare.Ta je bil  A
potegnil za uhelj in s tem pokazal, da je vajenca      vesel.      Tako je nekdaj naša mladina šla za vsakdanjim  A
bilo vse rdeče po bregoviti. Čebelar Anton je      vesel      odšel domov.Za trdno pa le ni bil prepričan  A
pregnati.« Sva že pri zgodbi o lisici, sem      vesel      pomislil, ko sem sprožil, kar sem si želel.  A
njo na rami očitno skozi vas, sem bil otroško      vesel.     Nič še nisem ustrelil z njo.  A
sem mu razodel svojo željo, se je bratovsko      vesel      ponudil sam za poroka, me odpeljal v hranilnico  A
Morda je med sitnimi mislil tudi nase.      Vesel      sem bil in se potrkal po žepu, kjer sem imel  A
nabijal po naklu, da ga je bil mojster zelo      vesel.      Ta kovač je koval tudi cesarske konje.  A
zapelo njegovo kladivo in pelo od zore do mraka.      Vesel      je čakal rakov. Prišel je prvi dan, rakov nikjer  A
Nič se ga ne bojim.« Poveljnik je bil      vesel      Petrusovega poguma. Prinesli so viteško obleko  A
ribo. »Ho, za tri dni te imam dovolj!« je ves      vesel      začel nabirati suhljad, da si zakuri in si jo  A
dolgove in še ostalo bi mu. Ko se je kmet,      vesel      kupčije, komaj dvakrat prestopil po ozarah,  A
žalosti. Ko ga je žena izpraševala, zakaj ni      vesel      tako lepega fantička, ji je dolgo dolgo skrival  A
koder je zagledal Belo mesto. Mojzes ni bil tako      vesel,      ko mu je Bog pokazal obljubljeno deželo.Kolednik  A
drevesa. Oddihal se je od naporne hitre hoje in      vesel      ogledoval drevesa. Stara so bila, grčasta, od  A
je moral poprijeti šivanke; mojster ga je bil      vesel,      ko je videl, kako že kar dobro vbada. Ko so  A
oštele dečka in izginile. Mojster pa je bil zelo      vesel      in Franceljna pohvalil. To je bil začetek.  A
drv. Dninar Tevž si je stesal kočico in bil      vesel      svoje strehe nad glavo, veliki kmet pa je imel  A
bajte pod napušč, izlil iz cokle vodo in ves      vesel      prilezel skozi duri. »A-ha-ha, moj zvončar,  A
V tistih časih bo vsak človek svojega tadla      vesel      in ob enajstih bo poldne zvonilo.« »In za  A
pogovarjali. Včasih je udarila ta in ta gruča v      vesel      smeh.Nekateri fantje so si nataknili krivce  A
gostilno. Župnik je gledal za njimi in jih je bil      vesel      in jih je bil žalosten. V krčmah je pa ginil  A
mukati. . / . / stran 32 . / Gospodar ga je bil      vesel      in je hitro sklenil: »Ne sme ga prodati.Priveže  A
jim je gledala iz oči in trepetala na licih.      Vesel      je bil, kdor je ugledal daljnega znanca, da  A
jo je mahnil po bližnjici proti županu. Ves      vesel      je bil, ko župana ni dobil doma, in je spet  A
Vsak ve za svoje križe, kajne?« Matic je bil      vesel      pomoči.Hitro je iztočil četrtinko, izpil in  A
sirota. Zbogom, France!« Matic je bil tako      vesel      samega sebe, vesel župnika, prošnje in vsega  A
France!« Matic je bil tako vesel samega sebe,      vesel      župnika, prošnje in vsega sveta, da je šel zoper  A
pojutrišnji dan, ko je vstopil Matic, da ji      vesel      razodene, kako je oddal prošnjo pri županu in  A
kakor veselje. Sam si ni bil na jasnem, ali je      vesel,      da se mu je utrla pot do Jančarice, ali tega  A
pravzaprav nič povedala in vendar ve. Pa da je tako      vesel      in se smeje!« France je prišel naglo spet na  A
Na smeh mu je šlo, tako da je bil samega sebe      vesel.     Obrisal je koso, jo obesil na češnjo in sedel  A
čutil, da mu je stisnila roko, in je odšel tako      vesel      skozi duri, da bi bil skoro zavriskal. X Prvi  A
pogovarjal z županom. »Jernej!« je vzkliknil župnik      vesel      in mu podal roko. »Bog te sprejmi!«   A
je vzel, v nebesih je, kakor je zaslužil.      Vesel      bo tegale kozarca, ki ga popijemo na njegov  A
To je tvoja trma, nič drugega.      Vesel      bodi, če te ne mara.Če se hočeš oženiti, in  A
Lej ga, Matička!« Matic ga je gledal in ves      vesel      ga je bil. »Oh, oh, viš ga no, to je Matija  A
videli solz, videl pa jih je Bog in jih je bil      vesel.      XIV Odkar se je pri Maticevih naselil mali  A
takoj napregel in se odpeljal. Potoma je ves      vesel      hitro pozabil kron, ki jih je odštel za voziček  A
Župnik je naglo pregledal karto, datum, pisavo in      vesel      čestital ženi ter šaljivo pristavil; »Sedaj  A
za rokav in ga povabila v kuhinjo. »Ali si      vesel,      kajne, zaradi Jančarja?« »Zares sem vesel in  A
vesel, kajne, zaradi Jančarja?« »Zares sem      vesel      in privoščim ji.« »Pa zaradi sebe tudi?«   A
šlo je dalje od mize do mize in vsak je bil      vesel,      če je imel napako; že misel, da jo utegne imeti  A
Lice mu je rdelo. Ko je dojedel, je ves      vesel      vzdihnil: »Dve leti že nisem tako dobro večerjal  A
Nagovoril sem jo. Njen obraz je bil      vesel.      »Tako mu je podoben, poglejte, tistile na strehi  A
ravnino, da bi čimprej dospeli v tabor. Iztok je      vesel      in srečen zlezel z drevesa. »Če so konjiki ovohali  A
in vojskovodja. Zaradi tegà Hilbudij ni bil      vesel      pohoda.Pokorno je slušal carsko povelje, v srcu  A
Od tod tisti skoki!      Vesel      je zlezel na konja; pogledal je še nekoliko  A
bi dospela preko gore v gradišče. Tračan je      vesel      obrnil konja in odjahal v najhujšem diru, da  A
Podaril je moji sivi glavi ukano!«      Vesel      krik je šinil skozi množice. »Hitro slecite  A
Kadar se je kdo približal ognju, če je zadonel      vesel      vzklik, se je stresel, privzdignil glavo in  A
rečem, lepa je tvoja misel. Sam cesar bi bil      vesel      takega vojaka.Ali vedi, da pošiljajo barbare  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA