veje (401-500)

plivkanje vode. Previdno je začel oprezovati skozi	veje.	Med cvetočimi lokvanji je ugledal neporaščen	A
sonca. Nizko so se sklanjale nad žuborečo vodo	veje	dreves.Vrbe in jelše, breze in topoli, gabri	A
potegnil na plitvino in ga prikril pod previsne	veje.	»Čuvaj!« je poploskal z dlanjo po sedežu na rilcu	A
potoka. Brž se je neslišno prihuljil za ovele	veje	breze.Pripravil je lok in potegnil iz tula na	A
bi ga vsak čas lahko spet skril pod previsne	veje	ali kamor koli, samo da ne spazi mladcev nezaželeno	A
Lahko bomo zakurili. Kasneje gore tudi mokre	veje.	Samo dima je dokaj več.	A
mu nekaj reklo, je Ostrorogi pogledal še pod	veje	vrbe, ki se je nizko sklanjala nad strugo.	A
Lej, lej! Tam zadaj se zibljejo	veje.	Za njim!	A
Prav tako pa tudi mlado drevje in grmičevje in	veje,	ki jih je bil nalomil sneg.Pod nizko pripognjenimi	A
je že slišal udarjanje lopatastega rogovja ob	veje	in drugega ob drugo. Tudi mladca niže doli sta	A
zavarujejo vhod, so hiteli skladati gorivo,	veje	in okroglice, za prevesno jelenovo kožo.Samo	A
skrbljiva domisel kaj všeč. Na podložene smrekove	veje	je brž razgrnila manjše kožuhe.Večjega, medvedovega	A
je počasi prešla v nizko drevje in grmičevje.	Veje	pritlikavih brez so bile vse objedene od losov	A
spet in spet. Pridvignil si je izvotljeni del	veje	k ušesu in poslušal.In še in še.	A
Potem so se skušale, katera vrže svojega više v	veje	ozelenelega razglednega bresta. To pomlad je	A
stegala prastara drevesa na vse strani svoje suhe	veje.	Pod njimi se pa skozi dokajšnjo plast odpadle	A
lajanje psov ga je opozorilo, da je razgrnil	veje	in pogledal na jezero.Prvi hip ni vedel, ali	A
negibno čakala. Pred njo pa so bile med tanjše	veje	porinjene vse tri sulice, katere pa ne bo mogla	A
Velikem jezeru. Prikril je drevak pod previsne	veje,	sam pa zginil v goščavi dokaj strmega brega	A
je goščava. Hrstela je hosta in lomile so se	veje.	Pošumevanje suhega listja se niti slišalo ni	A
porastel ter tu in tam sušé se tej in oni vrhovne	veje;	leto za letom podere se staro deblo, s silnim	A
dandanes velikanski hrast, katerega spodnje	veje	ponové še vsako pomlad zeleno svojo opravo;	A
kakor stare device otožno povešajo svoje šibke	veje,	kakor bi se skrivaj jokale, da so ostale zapuščene	A
ki se pode in vrvrajo v bližnji živi meji od	veje	do veje, od grma do grma in se brez dela in	A
pode in vrvrajo v bližnji živi meji od veje do	veje,	od grma do grma in se brez dela in skrbi za	A
drevo, ki je fantastično molilo svoje goste	veje	v tiho, krasno mesečno noč.Na zapadu se je videla	A
ponosno na samem raztezala široko razraščene	veje,	dala se je s strani zapaziti. Konec dolgega	A
seval v temno noč. Špilkin Jožek je kobacal od	veje	do veje dol z lesnike.Večkrat pa je postal in	A
temno noč. Špilkin Jožek je kobacal od veje do	veje	dol z lesnike.Večkrat pa je postal in poslušal	A
kmalu popusti čitanje. Okno je bilo odprto in	veje	velike jablane so molele do zida, gori ob zidu	A
natakne zanko okoli vratu in na štrcelj odlomljene	veje	ter se spusti.Visel je med zemljo in nebom,	A
hraščina je rastla okoli in okoli in košate	veje	so molele na ozko kolovozno pot, po kateri sta	A
pasa ter jo v dve gubi zadrgne okrog vrbove	veje,	ki je molela ciganom ravno nad glavami. »Trdna	A
riti stiskanim kristjanom. Spleza tedaj med	veje	in res je njegova strela zadela nekaterega borilca	A
bi že vsaj jarce lahko v Reber zapodil in bi	veje	za jalovino ostalo. O svečnici, so rekli stari	A
in delo pod sabo. Kakor med zelene palmove	veje	razgrnjeni plašči po jeruzalemskih ulicah, ko	A
in zdaleč opazovala, kako se selijo čebele z	veje	na nastavljene satiče v panju. Manica je komaj	A
sta se preselila za grm in toliko razgrnila	veje,	da sta videla na pot. * selitev, kar kdo pri	A
»Ššš, ššš, ššš!« Potem je previdno odgrnila	veje	in rdeče jagode so se ji zasmejale iz zelene	A
na Rodine, kjer so tistega leta, ko je toča	veje	z drevja klestila, prizidali k cerkvi na moški	A
poskočil ris, šinil na drevo in preskakujoč se od	veje	do veje zginil v goščavo. Pritekel je Volkun	A
šinil na drevo in preskakujoč se od veje do	veje	zginil v goščavo. Pritekel je Volkun in besno	A
Sekiro in puško je vrgel proč in se pognal v	veje	samotne smreke. Podgošar ga je hotel še bolj	A
pokopališče steza stara, že črvojednasta lipa svoje	veje,	kar jih ni poslednjo pomlad žalostno usahnilo	A
proti njemu in žarek lune je obsvetil skozi	veje	nje bledi obraz. Rekla ni besedice, toda obraz	A
borjansko dolino. Drevje krog in krog je molelo gole	veje	kvišku, le hrastiči so nosili še v svojih vrhovih	A
rdeče obrobljena, ter je polmračno svetila skoz	veje	starih jesenov, ki so rastli ob poti.Tu in tam	A
katerega belo zidovje se sveti skozi goste, polne	veje	sadnega drevja, katero obdaja majhno poslopje	A
kolovozu; bukev in kostanj sta širila košate svoje	veje	na desni in levi strani; pot pa je robilo leskovo	A
na večer, kadar je hladen piš potegnil skozi	veje;	poslušat sem hodil tja ter smejal se robatim	A
žarek zahajajočega sonca prodrl je bil bukove	veje	ter obsijal njen obraz. Slikar pa se še ozrl	A
je stal lep, mlad kostanj in razširjal svoje	veje	nad majhno klopco, ki je bila vabljivo podstavljena	A
Grofica pa je korakala razmišljena naprej in mehke	veje	na gosto rastočega smrečevja so se laskavo dotikale	A
dasiravno so . / . / stran 72 . / mu skrajne	veje	tik pota rastočih dreves potegovale preko lica	A
bilo pač nemogoče, ker najmanjši pok kake suhe	veje,	na katero bi se bil morda naslonil, bil bi opozoril	A
čuti; le predrzne šoje so kričale, skakaje od	veje	do veje, in tropa strnadov je posedala z drevesa	A
predrzne šoje so kričale, skakaje od veje do	veje,	in tropa strnadov je posedala z drevesa na drevo	A
gre počasi k oknu. Smreke, katerih široke	veje	so se počasi zibale v hladnem pišu, nosile so	A
stari Tine zasadil in ki je že široke, košate	veje	razprosti ral v zrak.In tu ji je povedal slikar	A
sonce. Pred gradom je stala košata platana,	veje	so obsenčevale baroničina okna.Po vejah pa je	A
vpliv v vseh sledečih dogodljajih, po katerih	veje	vsaj le nekoliko vesele ali tožne poezije.	A
staro košato bukev. Tam je gledal v zelene	veje	in sanjal o prihodnosti: kako bode hodil po	A
drugače molela ali kaka bukev kazala debelejše	veje	nego na domači strmini, pa Marko ni pazil na	A
drevesa mole tu svoje košate, temno obraščene	veje	čez stezo in po oguljenih koreninah je težka	A
pravice, prešinjen po krščanskih vzorih, zopet	veje	nad evropskimi državami in da pojemajo časi	A
kako nje dolge zakrivljene . / . / stran 70 . /	veje,	vse s sivim mahom pretkane, segajo do tal daleč	A
grom gluši, ploha škropi. Bukovi vrhovi in	veje	se lomijo in telebajo okoli nas na tla.Debela	A
črnosteklene naočnike. Nosača sta dejala mrliča na	veje	in ga nesla z nami proti hiši. Jasno je zopet	A
tako kakor sem jaz. Toliko da stopim pod košate	veje	in posadim otroka na blazinico v okroglasto	A
Grapa se je vlekla in skozi robidovje, srobot in	veje	se je pehal Lovrač. Roke so mu bile že opraskane	A
kolikor sta mogla, da sta rešila izpod debele	veje	hropečega Kozomolca.Na ustnicah se mu je rdečila	A
»Še je živ! Jernač, kar na	veje	ga naloživa in odnesiva domov!Da bi nama le	A
nekdo se je preselil k vodi in tam pognal vrbove	veje,	nekdo se je skril v jezno grmovje in tam išče	A
privid in lev sta me silila, da sem odgrinjal	veje,	grebel po tančicah suhljadi in trzal s telesom	A
mu izpuliti oči, mu izdišati duh in posekati	veje.	Toda vas je lovornata.	A
raztezale so tako oblastno, prav na stežaj svoje	veje	in mladike po zidu, da ga je, zlasti od spodaj	A
molele temne smreke, med njimi so si podajale	veje	svetlozelene bukve, košate jelše, otožni macesni	A
gozdu; urna, košatorepa veverica, skakaje od	veje	do veje, od smreke do smreke, sprožila je zrel	A
urna, košatorepa veverica, skakaje od veje do	veje,	od smreke do smreke, sprožila je zrel češarek	A
zelenih gorah, po čistem, krepkem zraku, ki	veje	po njih.Naša družinica je bila malo doma.	A
gledala veverica, ki je še malo zaspana skakala od	veje	do veje ter otresala jim jutranjo roso na urnega	A
veverica, ki je še malo zaspana skakala od veje do	veje	ter otresala jim jutranjo roso na urnega popotnika	A
odeja je krila Tihi dol in hribe okrog. Smrekove	veje	so se pripogibale pod belim bremenom; zdaj pa	A
zopet pojó in žvrgolé skakaje in frfraje od	veje	do veje.Pisana žolna pleza po starih bukvah	A
pojó in žvrgolé skakaje in frfraje od veje do	veje.	Pisana žolna pleza po starih bukvah in potrkuje	A
in ‒ smrtno zadet se zvali nesrečni pevec z	veje	na tla.Pes plane za njim in prinese mu ptiča	A
bilo tiho, za čudo tiho. Poskakovala je od	veje	do veje samo ena ptičica.Nihče ne bi bil rekel	A
tiho, za čudo tiho. Poskakovala je od veje do	veje	samo ena ptičica.Nihče ne bi bil rekel, da je	A
polzke breze, popadali na hrastove in bukove	veje	in se pobili. V tisti dolini je prebival	A
javor, klen, ali vsako drevo je imelo črne	veje	kakor da so ožgane in polne trnja, ki me je	A
blata in kar mu je prišlo v roke. Odkleščene	veje	in ščepke so padale neprenehoma okoli naju na	A
kljuko svoje debele palice na močne spodnje	veje	in gugaje se kričati na vse grlo »Mate, oj!	A
Butilo ga je vsak hip ob zemljo ali pa ob	veje	in deblo.Tisto noč je divjala nevihta tudi v	A
Za noben denar ne bi bil dobil na njem suhe	veje,	mahu, goseničjega gnezda in drugih znamenj zanikrnega	A
so na drevo in skakali precej visoko z moleče	veje	v Krko. Rus ni še nikoli poskusil tega in se	A
ampak je posnemal veverico. Poskakoval je od	veje	do veje in se lovil tako spretno, da mu ni nikoli	A
posnemal veverico. Poskakoval je od veje do	veje	in se lovil tako spretno, da mu ni nikoli spodletelo	A
podoben je čvrstemu deblu, ki poganja nove	veje,	če so mu stare polomile nevihte. Po dovršenju	A
laglje nesel.’ Kadar odskakuje Hudevec na drevesu	veje,	pravijo, da priplezajo kmalu k njemu vsi sosedje	A
se ne more gibati, nekaj pa, da mu odsekane	veje	ne bi smukale prijateljev, in sekač praša:	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani