»O, ne bojte se!« deje ona, ne da bi ga pogledala ali za korak odstopila od strmega prepada. Roko svojo pa mu je nehote pustila ter z drugo obsenčila si oči, kajti rdeč žarek zahajajočega sonca prodrl je bil bukove veje ter obsijal njen obraz. Slikar pa se še ozrl ni v dolino, le v deklico je imel uprte svoje oči.