Pravijo, kadar prime Hudevec desko, da pristopi precej sosed in jo prime za drugi konec, drugi vaščani pa govore:‚Škoda, da nima več ko dva konca, bomo pa mi poprijeli tu ob krajih, da boš laglje nesel.’ Kadar odskakuje Hudevec na drevesu veje, pravijo, da priplezajo kmalu k njemu vsi sosedje na drevo, da ne more več klestiti, nekaj, ker ni prostora, se ne more gibati, nekaj pa, da mu odsekane veje ne bi smukale prijateljev, in sekač praša: ‚No, kaj bomo pa zdaj delali?’ In vsi mu kar v en glas odgovarjajo: 𠆮, kaj neki ‒ če ni drugega dela, se bomo pa radi imeli in Boga hvalili.’