nova beseda iz Slovenije
glavo proti gozdu, kjer so sekali in lomili | veje | za kurjavo. Otrok se je naslonil na njegova | A |
šumotal po bukvah, borih in hrastih. Skozi | veje | in listje je sijalo sonce, zlatilo staroslovanske | A |
kmalu ‒ za zmeraj,« je nadaljevala. »Dehteče | veje | bodo šumele nad mano ‒ drobni ptiči, gorske | A |
potno čelo ga poljubijo mrzle ustne. Od nje | veje | grozoten grobni hlad in duh vlažne prsti. Znova | A |
slamo. Vendar se je dozdevalo vitezu Ahacu, da | veje | od teh okajenih vež, od teh sajastih očrnelih | A |
očrnelih hišic nekaj zanimivega; zdelo se mu je, da | veje | od teh tihih, sanjavih stark v teh mrakotnih | A |
Med njima raste trava. Nekatere | veje | nekaterih leskovih grmov udarjajo v sprednje | A |
potem sivkasti neskončni zrak, ki tudi miruje in | veje | visoko tam zgoraj sploh ne šelestijo.Na desni | A |
sem zletela daleč po pobočju. Drgnile so me | veje | in prebadalo trnje, kosti so hreščale, ko sem | A |
gospod ... gospod Trinky potomec oziroma član | veje | odličnežev ... grofov von Trynxax, ali kako že | A |
noči je že plezal samo navzgor, pa niti ene | veje | še ni videl.Šele četrti dan zapazi neko gručo | A |
obseval razpadle zidove in skozi okna so molele | veje | dreves.Tedaj je rekel eden izmed godcev: »Tovariši | A |
vzel iz roke jabolko. Z njim se je dotaknil | veje, | na kateri je prej viselo, in jabolko se je zopet | A |
toda razsoden človek ne bo zaradi nalomljene | veje | zavrgel celega vrta.Odbor je bil pogosto v zadregi | A |
vino iz istega kozarca. Zobala češnje z iste | veje. | Slišala njihove misli. | A |
Vlado. Jože. Ivanka. Vida. In še kdo z druge | veje | umetnosti.Mirko, ki podrsava na spolzkih tleh | A |
Pravzaprav rano jutro. Ko se sonce plazi skozi | veje. | Tipa po šipah. | A |
Smeh mojih otrok z dvorišča. So zibajoče | veje | pogledale v prostore.So lastavice začebljale | A |
Sedi v ozki rogovili vrh češnje in vleče k sebi | veje. | Vsaka veja ‒ rdeč venec okroglih češenj. | A |
drugače se bo kar zarasel v češnjo ‒ a tele | veje | so res kot rdeči venci.Da morejo biti češnje | A |
zboji, da ne bi padel na tia. Trdneje se oprime | veje, | a takrat stopi tako nerodno, da mu noga spodrsne | A |
Do nobenih ne morem!« Pa to ni bilo nič res; | veje | so se kar krivile, tako so bile navezane.A hlapec | A |
Kaj še! Kar spustil se je koncu vej, od | veje | do veje, vedno je bil bližje zemlji, za zadnjo | A |
še! Kar spustil se je koncu vej, od veje do | veje, | vedno je bil bližje zemlji, za zadnjo vejo se | A |
in bil je na tleh. Seveda ima Govčeva češnja | veje | skoraj pri tleh, ne pa tako visoko kot Brecljeva | A |
je bilo kar hudo pogledati. Še tega ne, da bi | veje | vsaj lepo odrezali, kar odkrehali so jih, da | A |
zdaj je marsikateri izmed njih poletel znad | veje, | frfotal nekaj časa nad samico in se potem silno | A |
vedno usedel na isto mesto ‒ zraven odlomljene | veje | ‒ in gledal v sonce. Sonce je zahajalo za gorami | A |
dekle spet sedela na bregu, zraven odlomljene | veje. | Dekle je hitelo z risanjem, starec pa je gledal | A |
Zakričala sem in zbežala proti hiši. | Veje | so mi razpraskale čelo, na ograji sem si odrla | A |
vas, kje daleč, v katero stran... Skozi goste | veje | so se zableščale nad njo zvezde in Mara je utrujena | A |
petje prihaja rahlo od zunaj, prijeten hlad | veje | skozi okna, glasno pojo dekleta na koru, pred | A |
vihar, ni jih razdejal blisk, mogočno širijo | veje, | ponosni, molčeči.Ali naši ljudje pridejo ‒ naši | A |
tla. Majhen vihar se vzdigne, kadar zažvižgajo | veje | v zraku, gozd ječi, zemlja se trese.Oj šume | A |
sem se sprehajala z Vlado po parku. Nekatere | veje | so bile že polne rjavih popkov in pripovedovala | A |
širi naokrog, listje odpada in skozi gole, suhe | veje | vidiš daleč dol čez mesto po veliki savski dolini | A |
naokrog ali pa kvišku v zeleno drevje, v goste | veje, | skozi katere se samo tu in tam svetlika modro | A |
cerkveno pripadnost in da njegov Duh resnično | veje | koder hoče in razsvetljuje kogar in kakor hoče | A |
Nasproti te hiše je raslo veliko drevo, katerega | veje | so segale do oken v prvem nadstropju.D'Artagnan | A |
eno od okenc je še mogoče odpreti. Bezgove | veje | se spuščajo čez ograjo in pod hišo je mlaka | A |
tako gosto prepletala z zelenim listjem obrasle | veje, | da so sončni žarki lahko plesali po njih in | A |
pokazal drevo, na katerem so se nizko pobešale | veje, | polne sočnih sadežev. Odteščala se je | A |
je opoldne za kosilo, potem pa spet razganila | veje | in se odpravila naprej v temačno gozdno goščavo | A |
potem se ji je mahoma zazdelo, kakor da so se | veje | nad njo razganile in zagledala je božjega angela | A |
voda. Drevje je z obeh strani stegovalo dolge | veje | druge proti drugim, pa se niso mogle doseči | A |
vrnem, kadar se mi bo zahotelo. Sedel bom na | veje | tik pod oknom in ti ob večerih zapel, da boš | A |
dotaknil slike in pri priči so ptički zapeli, | veje | zanihale in oblaki zajadrali, da so njihove | A |
preoblečen moški, in metala nove in nove suhe | veje | na žerjavico. »Kar naprej,« je rekla | A |
sežge kakor hindujska vdova. Kako pokajo suhe | veje! | Kako se dim in sopara vzdigujeta iz gorečega | A |
dreves in tako polnih sočne rasti; vitice in | veje | so se spuščale od njih kakor iluminacije ob | A |
ponavljali drhteči glasovi in vila je razganila | veje | in prihodnji trenutek je že izginila med njimi | A |
in tudi naprej ne bom.« Sunkoma je razganil | veje | in jo zagledal, kako spi - lepa, kakor more | A |
odrasla drevesa,« je vzdihovala. »Potem bi širila | veje | na vse strani in vrh bi se mi vzdigoval čez | A |
drevesa treskoma zgrmijo po tleh. Potem jim | veje | posekajo, da so gola debla videti tako strahotno | A |
skoraj še enkrat manjša. In zakaj lahko obdržijo | veje? | Kam se neki peljejo?« | A |
prav velika in imam tako goste in enakomerne | veje | kakor tiste jelke, ki so jih odpeljali lani | A |
Jelka je drgetala od vrha do tal in vse njene | veje | in vejice so se tresle od skoprnevanja, dokler | A |
zaprašili vanj in potegovali in trgali, da so | veje | hreščale in se lomile.Če bi drevešček ne bil | A |
Od vseh strani jo je ogledovala in premikala | veje, | če se ne skriva kje še kakšna pozabljena figa | A |
radoživosti in upanja. Poskusil je razširiti | veje, | ampak ojoj!Bile so sesušene in rumene. | A |
ravnimi vrstami kolov so se videle skrivenčene | veje | japonske sofore, ki je ostala nespremenjena | A |
Pécuchet še spodbujal. V kompostno jamo je zmetal | veje, | kri, koščice in peške, perje, vse, kar mu je | A |
Bouvard je bil v kuhinji. Gledala sta kose lesa, | veje | in strešnike, ki jih je vrtinčilo pred njima | A |
Notar jima je kazal hrbet, kajti proučeval je | veje | družine Croixmare.Nič ni odgovorila, začela | A |
Chambordski (1820‐1883) , zadnji predstavnik starejše | veje | Burboncev, je od leta 1830 živel v izgnanstvu | A |
visel vonj razgrete trave. Sonce je sililo skozi | veje. | Hodili so po mahu. | A |
nasprotni strani polja so se v vetru nalahno majale | veje | brestov, njihovo listje pa je rahlo trepetalo | A |
nasprotni strani so se v vetru komaj opazno majale | veje | brestov in njihovi listi so lahno trepetali | A |
Bilo je zoprno mraz. Veter je žvižgal skozi | veje | in trgal redke žafrane, ki so bili videti umazani | A |
skrivali Mr. Fogg in njegova tovariša. Skozi | veje | so z lahkoto razločili nenavadne osebe tega | A |
ampak je s kačjo gibkostjo zdrsnil na nižje | veje | drevesa, katerih konci so se skoraj dotikali | A |
na levem bregu držala muhastih krivulj južne | veje | reke Platte.Ob devetih so prišli v pomembno | A |
snežni vihar se jezi In veter se v | veje | zaganja, Notri v kaminu pa ogenj gori | A |
prestrašila. »Ne morem iti k njim brez dolge | veje, | s katero bi jih lahko odganjala - in kako smešno | A |
iz lesa, premika pa se tako, da se zaguga z | veje | na vejo.« »Kako pa se prehranjuje?« | A |
ugotovila) tako, da je drugo ob drugo drgnilo svoje | veje, | kot lok na violini. »Vsekakor pa je | A |
poglejmo, je to stol? Joj, saj ima vendar | veje! | Kako zelo čudno, da tu notri rasejo drevesa! | A |
pri tem pa se ji je vrat nenehno zapletal v | veje, | da se je morala ustavljati in ga odvijati.Čez | A |
je odgovorila želva. »Potem pa še različne | veje | aritmetike: izgrdevanje, upoštevanje, sopenje | A |
nič pravšnjega za plastiko. Razumel je, zakaj | veje | menda najmočnejši erotični naboj iz jamice pri | A |
znakažene prste v jamski zrak, se kot suhe | veje | prislanjajo kapnikom na bok, neg‐entropične | A |
Kokosov tatič lahko celo prereže kot palica debele | veje. | Predvsem pa velja eno: ta živa bitja morajo imeti | A |
ustavlja, ker štorasti kovčki butajo ob debla in | veje, | se zatikajo v krošnjah, otresajo sneg z dreves | A |
ga je polomila purga - spravljajo zlomljene | veje | in mlada drevesa, izruvana debla, ki zapirajo | A |
bili težki in močni in pred njima so stale črne | veje | drevesa na koncu malega vrta, kjer so se črni | A |
dišal je po lesu in smoli. Nanj so naložili | veje, | oklestili so jih s tise z roba pokopališča, | A |
vstopila. Okna so bila majhna in pritiskajoče | veje | so se naslanjale obnja.Imela so majhna stekla | A |
je k ognjišču, prižgala suhe, napol pogorele | veje | in si tako priskrbela majhen ogenj: dim se je | A |
lesketale, kot bi bile pritrjene na najvišje | veje | dreves, kot drobne božične lučke.Sharky je skoraj | A |
Tam je čepel kavčukovec. Njegove | veje | so bile povešene in listi občutno manjši, kot | A |
obale. Po poti sem hodila počasi, čutila sem | veje, | ki so me praskale po rokah, in prepletene korenine | A |
Bezgov grm, ki je kot jakobova lestev poganjal | veje | od loka do loka, je izginjal v vrtu kot del | A |
soda naj bi tja zapahnilo bolečine; podpiranje | veje | naj bi bolnici vlilo moč; vlačenje vreče skozi | A |
tam, obenem pa pomnožil razdaljo med njimi: | veje | enega drevesa da se vej drugega drevesa ne smejo | A |
lahko spodaj pod streho zraste tem več sadežev. | Veje, | ki gledajo k tlom, da so se izkazale za bolj | A |
Kar je zadevalo cepljenje, je uporabljal samo | veje, | usmerjene proti vzhodu.Imele so obliko svinčnika | A |
bila ‘pogozdeno’, pri čemer je mislil, da so se | veje | razbohotile kot hosta), brez sadja: temu da | A |
nenadoma, ne da bi to napovedala kakšna hiša, našel | veje, | obložene z najbolj plemenitimi jabolki, in to | A |
so stala povsem pokončno, medtem ko so bile | veje, | posebno vidne kot zimska slika, enakomerno upognjene | A |
sunek, s katerim se je jabolko ločilo od svoje | veje | in se skotalilo v vrečo k drugim. Del | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |