vedno (1.401-1.500)

konja, imel je pa bukve in v tiste bukve je	vedno	gledal.Čudil sem se včasih, kako se hudir ne	A
»Naj si bo človek v katerikoli službi, on	vedno	je iz sklede naroda.Težko je najti zavod ali	A
kar nas je bilo pravih naših mož, ti smo bili	vedno	pripravljeni udariti, kadar se nam je velelo	A
je Lazar kolikor mogoče razložil - in on še	vedno	občuduje dejanja velikih mož, a nevoljen beži	A
se bil umil in počesal, ko si vstal. Saj te	vedno	učim!Kaj bo pa naša lepa gospodična rekla, ko	A
ugrizljiv priklon. Ustnice so ji trepetale in	vedno	se ji je še tresel glas. »Oh -,« je	A
me ne silite sami k temu. Zakaj se zaletavate	vedno	vame, ko se Vas ogibljem, kjer le morem? In	A
z viržinko in z glavo na dolgih zlogih. In	vedno	je gledal, kak učinek bo napravila pesem na	A
hiši?« »Boga?« je vprašal Lazar, »saj je Bog	vedno	v naši hiši in povsod, le v Vahulji ga ni.«	A
ubogemu otroku prizadeti toliko gorjupega! Ker že	vedno	blebečete od desetaku, katerega še zmogli niste	A
in dol, moje srce je bilo polno ljubezni in	vedno	me je nekaj vleklo, da bi sedel k materi in	A
jaz živim zato, da jem in pijem.« »Ti si še	vedno	stari veseljak, kakršen si bil na Ogrskem.«	A
ognjišče, še predno se voz obrne navzdol, in	vedno	bolj se me je oprijemala misel na ženitev.Bergerica	A
in surove ljudi, hujše, nego so cigani. »In	vedno	je gledala milostiva name in mi stavila vprašanja	A
silila na dan. Bog nam daj vsem, da bi imeli	vedno	dobre novice za našega brata trpina!	A
se je nasmejal razmišljeno in prisiljeno, a	vedno	je pogledal skozi okno na dvorišče, kakor bi	A
nagajati pri naših igrah. Jaz sem stal tedaj	vedno	v prvi vrsti, naj je frčalo okoli mene kamenje	A
temu kmetu se ubija človek za vsakdanji kruh,	vedno	nastavlja usta, da bi kaj prida ujel vanje in	A
katere mu je priskočivši odprla gospodinja,	vedno	žuboreč kakor lonec, v katerem kipi krop.	A
Nalila je kozarec in se spomnila, da brni še	vedno	struna zlosti v nji, dasi dosti rahločutneje	A
povesti? Na tem kanapeju ste sedeli, ogrodje je še	vedno	tisto, le prevlečen je že dvakrat od takrat	A
urno rožlja na dno, kjer se potopi v vodi. In	vedno	je priklenjeno k verigi.« »Da, res k	A
kar je vzrok, da smo se ojačili in postajamo	vedno	čvrstejši.« Lazar ni odgovoril.	A
ki živi še sedaj v starem stanovanju in še	vedno	v slast razlaga izvor in pomen svojih stenskih	A
stanovali v hiši. O Vahulji sva zvedela, da živi še	vedno	po starem razuzdano. Prvega moža, čevljarja	A
ki bi mu bil v tolažbo. Ali pogledaval sem	vedno	nanj, tik njega sem postajal, on pa je molčal	A
smo se spomnili in Ocepnikov Luka, ki si je	vedno	in vedno hukal v roke, je dejal, da Peter ni	A
spomnili in Ocepnikov Luka, ki si je vedno in	vedno	hukal v roke, je dejal, da Peter ni imel nič	A
genil od nas, kakor bi bil na ljubezen pozabil,	vedno	nam je bil za petami preklinjaje in zmerjaje	A
obrnil od jetnika in začel hoditi po sobi, a	vedno	je potresaval z glavo in zmajeval z brki. Zdajci	A
jim je neprestano pravil: k vsem uslugam sem	vedno	pripravljen.A pred onim, ki je ustvarjen, da	A
adjutant je bil polkovnika Petra Petrovića, torej	vedno	v središču službenih poslov in gonilna sila	A
kakor bi nastala precej zmešnjava, ko bi za	vedno	mrknilo sonce.Polkovnik Peter Petrović in nadporočni	A
in le nekak moreči duh, ki veje v njih in je	vedno	isti, mu je še ostal.S tem duhom je vladal samooblas	A
ljubil domačih krajev, kjer je bil nastanjen,	vedno	je sanjal o tujini, kjer je služil nekaj let	A
povrnil v Avstrijo. In naj je bil kjerkoli,	vedno	je živel z dušo v svoji rodni Liki, o njej je	A
Vojvoda Pero je to čutil. Jurij Oražem ni hodil	vedno	z odličniki v človeški družbi.Zibelka mu je	A
durih v njej nerazumljivem jeziku dolgo govoril,	vedno	glasneje in trše in odločneje ter ga naposled	A
moje potrpljenje je pri kraju! Česa iščete	vedno	v mojem stanovanju, čemu se dotikate stvari	A
jahalnici, na odprti si ni upal, ker se dobe	vedno	sitni ljudje, ki po nepotrebnem vtikajo svoje	A
In delaven je bil naš nadporočnik.	Vedno	je kaj vizitiral: ali smo stali pred njim s	A
Kladvičkom oba iztaknila. Kjer je nesreča, tam sem	vedno	prvačil jaz. Jaham tisto jutro lepo ob steni	A
potem pa hajdi v zapor. Na dvorišču sta še	vedno	stala kapitan in Marijaš, a zdaj že v prijateljskem	A
prijazno se je zahvalil za točno navodilo,	vedno	zroč na kolodvor, da mu ne bi ušel izpred oči	A
»Morda pa še ni. V mestu	vedno	zvone, da več zaslužijo.« »Res je poldne.	A
zemlje, vsak dan se nastaniti v drugi vasi,	vedno	pri drugih ljudeh, večinoma kmetih, iz katerih	A
boječega, a kmalu se je osokolil in razgovoril, pa	vedno	je namikal na kradež, kakor da so naju poslali	A
se je govorilo o njegovem domu, dasi je sam	vedno	sanjaril o njem. Pri Čajžu sva se hitro udomačila	A
Da bi bila ta prijetna okoliščina njim samim	vedno	pred očmi in javna in jasna mladim tovarišem	A
hiši, naj bodo že mačehe ali svakinje. Tako	vedno	slišim praviti.« »Nova gospodinja je bila tako	A
dobra in sladka, da je nisem mogla prestati.	Vedno	mi je razkazovala svoje škapulirje, božje podobice	A
in naštevala odpustke, katerih je deležna, in	vedno	me je vabila na božja pota in mi hvalila samski	A
nekaj ob taki pripomnji. Človek stoji sicer	vedno	ob pragu večnosti in napačno ni, ako tistemu	A
zvedel za Črževe nakane in želje glede Marice,	vedno	bal, da se bo tu odigrala kakšna že bodi žaloigra	A
zastreti svojo misel v plašč ironije, tako da	vedno	še kaka postranska misel teče poleg prve, za	A
Črž mi je prikimal. Gledal sem za njim in	vedno	večji se mi je zdel v tanki megli. Damjan je	A
brižno prizadeval, da mu ne bi pošla in da je bo	vedno	dovolj. Pa se je zgodilo in se mu je nekega	A
prišel mednje kak cerkveni ali posvetni »frak«,	vedno	in povsod so bili gasilci prvi: načelnik z mečem	A
sovražniku. Toda je bila slikarju umetniška čast še	vedno	užaljena in ni maral pripoznati ježa in raka	A
Suhi ste!« je rekla. »Saj ste še	vedno	bolj dolgi kakor široki.« Držala se je čisto	A
kakor študentje, ker si s svojimi ostrimi nohtki	vedno	orješ po ličkih; ali ti jih bom postrigla nohtke	A
Oratoriji so pri deci po mnenju veščih žena	vedno	zunanje znamenje notranjega nereda.Jaz pa, ki	A
ne zna še nič. Vendar pa njen glasek, njen	vedno	izpreminjajoči obrazek in njene nemirne ročice	A
znamenitega po dekorativni uporabi gnoja, noter do	vedno	žejnega Bizovika gre doktorja Jaromira Piša	A
O božiču je bila stara eno leto, pa je še	vedno	cela, kar najbolje dokazuje, kako ljubeznivo	A
zredil. Dobiva kočnike, zato je po enem licu	vedno	rdeč in cedi sline, cedi jih toliko, da mu nameravamo	A
prijatelj! Ne eno, dve dobite, ker ste bili	vedno	naš.«Napisal je listek in mi ga dal.	A
udejstvoval, in kakor trdim, se udejstvuje še	vedno	skraja poudarjeni stik med mojo malenkostjo	A
naši kuhinji: »Pinkum ponkum ponkula, da bi	vedno	taka bila! Mežnar stopi na dva kola, pogleda	A
pomnim. Nikdar mu ni bilo dovolj zakurjeno,	vedno	je tarnal: »Marko, ako poznaš Boga, kuri peč	A
Nič za to! Na razpoloženje pa sem	vedno	bil vladi, toda se mojega sveta ni poslužila	A
počasi in stokaje rilo naprej skoz snežni metež,	vedno	češče se ustavljalo, počivalo, iskaje obračalo	A
Smuka je zbodlo. Kaj	vedno	onéga z Menartom!»Izza Mencejeve pravim.	A
Spadal je med ljudi, ki jim škodi, tako mislijo,	vedno	le jed, nikdar ne pijača ‒ bog ne daj včerajšnji	A
izza vogala je čula od kraja bolj redko, potem	vedno	češče godrnjanje, ugovore, grajo, glej ga: njen	A
povedal in razložil: »Vidiš, moj ljubi Menart,	vedno	sem pravil in še povem: Greh je čudna zel in	A
ali se frizirajo. Tu pa gre delo kar naprej in	vedno	bolj se je mudilo in že je bila trdna noč, ko	A
misli na preklic? Smuk je zijal in je zijal	vedno	bolj, gospodična Mici pa je stiskala ustni in	A
gospodična Mici pa je stiskala ustni in jih	vedno	bolj stiskala. Tako je oprezno in natančno	A
Vatroslav, ki je od velikonočnega potresa sem	vedno	razburjen, z vestjo: »Izleta ne bo, barometer	A
da ne bi šel predaleč z doma ‒ babnice imajo	vedno	svoje sitnosti ‒ sicer pa mu je tako še napraviti	A
saj drugi go . / . / stran 37 . / vorniki tudi	vedno	isto mlatijo!Moj govor je torej tak, pripominjam	A
sicer tako previdno in izbirčno, da je dobival	vedno	boljši red nego jaz.Ali če ga danes gledam veljavneg	A
kapelnikom, sedi mlad doktor, ki pošilja altistki	vedno	šopke, ker misli, da njemu veljajo njeni pogledi	A
Gosp. A. je briljiral v vlogi kmetskega bebca;	vedno	smo trdili, da je iz vrsten za vloge, ki ne	A
zato, ker se je »zoperni bor«, netočen kakor	vedno,	zmotil v oknih!Iz previdnosti sem nadaljeval	A
nedostojne dovtipe zbijati, da je zunaj pred durmi	vedno	življenja nevarna gneča prisluškujočih natakaric	A
rezkim glasom, »hlače črne ali sive?« »Sive,	vedno	sive!« »Državno pravdništvo nastopi v črnih	A
vas se dela temeljito. Bog te ohrani, Tone,	vedno	tako delavnega in temeljitega!« Moja pohvala	A
da je on vsaj, ko je bil pravni praktikant,	vedno	tako storil in da so ga zaradi te pridnosti	A
prepoditi neprijetne spomine, in zamrmral, da ga	vedno	bolj mika popustiti svojo sodno službo in otvoriti	A
rekel: »Kajne: slabi časi, slabi! Boj za obstoj	vedno	hujši, pogoji za življenje vedno težji.Ali ste	A
Boj za obstoj vedno hujši, pogoji za življenje	vedno	težji.Ali ste videli?	A
po njih uravnala svoja okrogla lica in svoj	vedno	strmeči pogled ‒ in res: videti je bila močno	A
stališča je pravzaprav škoda, zakaj nismo Slovenci	vedno	pijani! Tretje poglavje Luška gospoda Volitve	A
zakaj pa ne!« je odgovorila gospa Ana in se še	vedno	ni mogla ujeti.»Zaradi mene!	A
Čitati pa je pričenjala ljubljeni dnevnik	vedno	na zadnji strani.Črno obrobljena mrtvaška naznanila	A
ulico ‒ Rožna se je imenovala, ker je v nji	vedno	po čem dišalo, čeprav ne po rožah ‒ in prišla	A
je vprašal: »Ali kaj želite?« in je bil še	vedno	užaljen. Slavica je zamrmrala: »Vžigalice!	A
drugih mi ne diši tako. Moj otec je takisto	vedno	pil le iz takih vrčkov ‒ bogami, kako je bil	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani