»Mati, počakajte, kam greste!« se je za njo razlegal glas Rabuzov. Smukova je one dni v svoje iznenadenje opazila, da v njeni mali državi nekaj ni v redu. Za hrbtom in izza vogala je čula od kraja bolj redko, potem vedno češče godrnjanje, ugovore, grajo, glej ga: njen dobri Smuk se je pričenjal kujati in kopitati! O, saj bi ji bilo prav, če bi se vzdramil iz prevelike brezbrižnosti in bi kos gospodarstva vzel z njenih ram na svoje.