umreti (70-169)

Vendar se ji ne sme nič zgoditi. Ne sme	umreti.	Prevelika kazen bi bila.	A
poklicni fanatik lahko ploska, ko mora človek	umreti.	« »Mirko.« »Ploska, ker se veseli zmage tiranove	A
je tako prečistilo svet, da je bilo kar škoda	umreti.	Toda Temnikar ni niti za hip pomislil, da bi	A
Vsak!... In potem mora vsak	umreti.	Vsak!	A
Malo je, toda zapomni si, da je za lakoto težko	umreti.	Kos kruha človek zmeraj najde ...	A
Umrla bom! Toda nočem	umreti!	Nočem umreti!’ -	A
Toda nočem umreti! Nočem	umreti!	’ -‘Saj ne boš umrla!’	A
- Ali boš že spet začel? - Nočem	umreti!	-je odločno ponovil bledi orožnik.	A
se je Testen dolgo upiral. Ko je bilo treba	umreti,	je rajši znorel.« »Tomaž!«	A
Ozdravel boš in boš vesel. Mi te ne bomo pustili	umreti	na cesti.Dali ti bomo košček kruha in strehe	A
da ne bo jedel, ker je mati rekla, da mora	umreti	od lakote ...Možje so torej sprevideli, da mu	A
svetu ... Kako strašno mora biti, kadar je treba	umreti!	... Saj nemara smrt ni tako strašna, toda strašna	A
da bi stekel k mami in ji rekel, da ne sme	umreti,	a tedaj sem kar odrevenel: prešinila me je nova	A
Pepo, če se še kdaj vrne. Matic pa ni hotel	umreti.	Živel je in celo rasel.	A
ime. 10 .. . \/ . / veliko in edino željo:	umreti.	Odkar mu je bila mati nekako dopovedala, da bo	A
»Ne!« je pribil župnik. »Če boš še hotel	umreti,	sploh ne boš umrl!« »Tantadruj, saj	A
boš umrl!« »Tantadruj, saj ne bom več hotel	umreti!	« je zajokal norček in se s sklenjenimi rokami	A
rokami pognal proti njemu. »Saj ne bom več hotel	umreti!	« »Ali res ne?« je vprašal župnik.	A
razmesarjeno, srce zdrobljeno na tisoč koscev, toda	umreti	noče.Tistih tisoč drobcev, enega samega razbitega	A
bodo dekle vzeli s seboj, mladeniča pa pustili,	umreti	pač.Tedaj dekle naperi vase meč in zagrozi,	A
On ima nekje nekakšen svoj dom. Ne mora	umreti	v tem smradu z belimi oslinki po bradi, črn	A
pride tudi hudič in ga zadavi. Oče hoče kar	umreti	od žalosti, potem pride k Agnes in jo pohlevno	A
dopušča, in če dopušča vse to, zakaj je morala	umreti	mala Teresa, s čudežno lepimi besedami na ustih	A
katero kliče vivat in je pripravljen zanjo	umreti,	toda Friderik reče njemu, kakor drugim, ki stojijo	A
Benedikt je prav tako star in bolehen, tudi on zna	umreti,	in kaj bo potem?In še sam bi najraje legel k	A
počel v Mehiki in zakaj je zaradi njega moralo	umreti	toliko ljudi, tudi Avstrijcev.Ob vsej plavi	A
resnjenimi očmi. Mladi častnik carske vojske bi moral	umreti	na strašnem begu pred zasledovalci, pred smrtjo	A
Naš narod mora živeti, tudi če moramo mi za to	umreti,	je Leopold Markoni starejši dvignil roke od	A
Čutil sem, bo dejal pozneje, da ne more	umreti,	da njegove oči pomenijo ves njegov vpliv.Ker	A
herojskih okoliščinah in prišel do zaključka, da	umreti	ali ne umreti sploh ni vprašanje, kajti vsi	A
okoliščinah in prišel do zaključka, da umreti ali ne	umreti	sploh ni vprašanje, kajti vsi bomo nekoč umrli	A
Moja dolžnost je dočakati devetdeset let in	umreti	zaradi bab, pijače in hitrih avtomobilov,« ga	A
me ustrelili - ne eni ne drugi! Če že moram	umreti,	bom umrl od svoje roke!Sam se bom fental!	A
pri sorodnikih, mamini sestri, zdaj pa mora	umreti.	Smrti se v tistem bežnem hipu niti najmanj ni	A
zapisali tudi hudiču, le da jim ne bi bilo treba	umreti...	Konvoj se je končno začel počasi premikati in	A
dosti, in nihče ni tako zdrav, da ne bi mogel	umreti	pred bolnikom na smrtni postelji.Velika nesreča	A
žalostne tolažil, kakor je menil. »Enkrat mora vsak	umreti,	« tako je govoril.»Nekateri pride prej na vrsto	A
bi še tu,« je dejala. Jaz sem se pa tudi bal	umreti	kakor še nikoli.Vendar sem srečno ušel.	A
prevideli. Pri njem sem bil, pa mi pravi, da ne more	umreti.	»Ali naj ti pomagam?« sem dejal; potlej mi je	A
pa stori, kakor se ti ljubi. Da ne bi mogel	umreti,	primojdunaj, tak dedec, to je babja vera.Naj	A
telesnega trpljenja, se je vendar tudi bala	umreti,	bala zaradi otrok.Kaj bosta počeli siroti?	A
bi bila sreča za vso družino. Da bi utegnil	umreti,	ko je bil tako krepak, ji ni prišlo na misel	A
poljubila Anka ljubega brata. »Saj jaz še ne mislim	umreti,	« je osrčeval Janez njo in sebe, »in na vojno	A
je, da ima še vedno priliko, in če že misli	umreti,	naj mu podari rajši med živimi, kar mu je namenil	A
govoril Ponižen sam zase. »Dvakrat ne more nihče	umreti.	« »Ampak pomiloščenje je potem izključeno,« je	A
neljubo. On je hotel v miru živeti, v miru	umreti;	zdaj je pa zahtevala Korbinka, da naj bi se	A
ravno resnica, zdaj si je že spet premislila,	umreti	še noče, tudi v klošter še ne gre, ali to je	A
‒Gospod major, ‒ je dejal skoraj obupno, ‒	umreti	moram, ako izgubim še tega sina ...Dva sta že	A
‒ Oddahnil si je in potem nadaljeval: ‒	Umreti	bom moral.Krogla mi zapoje smrtno pesem, kakor	A
Hudo mi je pri srcu, ko pomislim, da bom moral	umreti.	Ne bojim pa se smrti toliko radi sebe, ko radi	A
najde na tem svetu, zato mi ni žal, da moram	umreti,	« je odvrnila mlada grofica in položila glavo	A
njegovo pravo, krstno ime. Bog ve, da ne želim	umreti,	predem ga ne slišim in si ga ne zapomnim. Šanji	A
da te bodo zdaj res odpeljali in da boš moral	umreti?	Ali pa se ti je, Bog daj, samo pamet zmešala	A
umrl! je vzrojila. To je pač najlažje ‒	umreti!	In pustiti druge ‒ kaj ga briga ‒ naj stradajo	A
bila za to stavbo in za te ljudi, moral bi bil	umreti	drugje in ob drugem času, recimo v pozni jeseni	A
dvoje, vidi se mu, s tem krikom v ustih je moral	umreti	in leži zdaj tukaj, pozna se mu skok v nižino	A
Bog! Jedva je človek malo poživel, pa treba	umreti.	Sicer pa tudi življenje ni kdo ve kaj.	A
k grmovju, je zagonetno pristavil: »Škoda je	umreti	in mučno je živeti.Toda vsake muke je kdaj konec	A
gospodarja. Učili so nas takrat, da je sladko	umreti	za domovino, a nam se je zdel po mirozovu spanec	A
vsemu svetu. Zapadel si glavo, še danes ti je	umreti.	« »Častiti car,« odgovori bekri Mustafa, »kakor	A
naredita Alah in ti, pravo je. Rekel si, da moram	umreti	‒ pravo je.Ali, častiti car, dopusti mi, da	A
zaviti v povojček, veka; veka, kakor da ji je	umreti.	Brez prostih rok se ji življenje ne zdi vredno	A
da ga vzame ‒ o, dotakniti se te bele roke in	umreti!	‒ Ta čas pa je bila ura dvanajst, krasotica se	A
lice. Pripravljen sem ob primernih pogojih	umreti	junaško smrt, ako gre za očetnjavo.Ali takoj	A
Mislim, da se zaradi same »smrtne kose« izplača	umreti	in da gre novinarju, ki jo je prvi zapisal,	A
je taka kazen, da ne more človek ne živeti ne	umreti.	Za kaj takemu se duša obrne narobe.«	A
bliža ura zmage ali smrti. Hotel je zmagati ali	umreti	v sijaju, ki ga je spremljal že dolga leta.	A
vabi: »Pridi, poskusi, dotakni se me, če želiš	umreti!	« In smrti se je Tunjuš bal; zakaj ni bilo neugodno	A
konici: da morajo ljudje trpeti in da morajo	umreti.	Misel na smrt sem še odrivala kot nekaj preobsežno	A
penzionisti! Danes pa ne moremo ne živeti ne	umreti,	od vaših famoznih pokojnin!Boste vi meni solili	A
čeprav je že umrla?« »Krivično je, da je morala	umreti!	Zaradi tebe bi ljudje lahko v nedogled umirali	A
Hedviko.« »Zato, ker ne prenesem, da je morala	umreti!	« »Tako ji je bilo usojeno.	A
Zasmejal se je. »Še	umreti	ne bo kdaj, če bo šlo tako naprej.«	A
tam se ga je polastila celo misel na smrt.	Umreti	bi moral, tako umreti, da bi vsi s prsti kazali	A
polastila celo misel na smrt. Umreti bi moral, tako	umreti,	da bi vsi s prsti kazali na krivce ...In on sam	A
ranjenega in brez pomoči, naj te pustim počasi	umreti	od gladu, žeje in mrčesa, v najhujših mukah	A
nasprotnika. »Prepričan sem bil, da me boš pustil	umreti	...,« je dejal čez nekaj časa. »In jaz bi še rad	A
”Sveti večer! Težko je	umreti	človeku na sveti večer.“ ”Lačen si, človek	A
svoji samoti, kakor je bil nekdaj? O, sladko je	umreti	doma!Kakšen je moj oče?	A
je pisala, da sem slab; čas moj je prišel in	umreti	moram, - le to edino me žali, da sem vas vse	A
zaklical, kakor sem bil otrok: ”Bog, daj mi	umreti!	“ Prišel je tovariš in je rekel: ”Ti, zate	A
tresočimi rokami, in napiti se njene lepote, in	umreti	v njenem poljubu ...A razstrte roke so omahnile	A
se je zibal neprestano; umiral je in ni mogel	umreti.	Smrt je bila v sobi, vse so jo čutile, ali ni	A
zibal ubogi mali plamen, umiral je in ni mogel	umreti.	Rezika je zadela ob mizo, ob stol, kakor	A
Martin; vseh nadlog je bil poln, pa ni maral	umreti;	sedel je v ubožni hiši na svojem nizkem stolcu	A
svoje življenje, ko bi morali po vsej pravici že	umreti.	Sramota uradniku, ki je dopolnil svoja leta in	A
strop in je zavzdihnil. ”Takrat bi bil moral	umreti	in moje ime bi se svetilo jasno iz tistih časov	A
znanca od Sv. Krištofa. Moja doba je minila,	umreti	bi bil moral z njo, ali pa jo pozabiti.Ah, in	A
jaz bom morda uvaževal nekoč, kako je treba	umreti,	in tudi jaz bom morda zapustil svojo žalostno	A
godca, ki je sam videl kralja Matjaža in ne mara	umreti,	dokler ga ne ugleda v gloriji vstajenja.Po stezah	A
”Le dol, kamor hočeš! Jaz pa še ne maram	umreti!	“ Okrenil se je k Hanci.	A
še zmerom v srcu tiste lepe misli, niso mogle	umreti;	in zazdelo se ji je časih, da je še vse, kakor	A
Grenko bi bilo živeti pod tako streho, grenkejše	umreti.	Ni bilo ne jablan, ne orehov, da bi prikrivali	A
listič je visel visoko gori na tenki veji. qqqqq	qqqqq	qqqqqMladega ga je zalotila jesen.	A
mlad, če bi se neprestano vozil: kako bi mogel	umreti,	predno je ugledal poslednji čudež?In poslednjega	A
vztrepetaval od sreče; kdo vé, morda je moral	umreti	še mlad ...“ Gledala je zlovoljno na tisto	A
Čemu bi bil čemeren?“ ”Ne sme	umreti!	“ je zaklical Jokec in nenadoma je zardel njegov	A
je bil zmerom bližji njenemu. ”Ti pa ne smeš	umreti,	ne smeš, Tinka!Velik je že moj greh -- bil bi	A
Ti boš klical njeno smrt, -- a ne bo hotela	umreti	...“ Trepetal je ob njeni postelji, ni si upal	A
”Nikoli ne bom klical njene smrti! Ne sme	umreti!	“ ”Ko si odprl duri, sem videla tvoj obraz	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 70 170 270 370 470 570 670 770 870 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani