»Oj, Ulrik, kako črno mora biti tvoje sovraštvo, da mi podtikaš to podlost. Takšnega, kakršen si, ranjenega in brez pomoči, naj te pustim počasi umreti od gladu, žeje in mrčesa, v najhujših mukah ...?«
Izpod Ulrikovih priprtih vek je blisnil bežen žarek upanja.