nova beseda iz Slovenije
namočil kamen s krvjo. Sedaj vem, da umiram ‒ ali | umreti | skoraj ne smem ‒.« Odgovoril sem mu takoj: | A |
. / . / stran 209 . / Mogoče, da je težko | umreti | ‒ moja vera to ni! ali toliko zapišem, da bi | A |
in Gospod Bog je milostiv s tabo, da ti ne da | umreti, | kakor je umiral nekdaj Juda, imenovan Iškarijot | A |
ki ga je z njim ena in ista mati rodila. » | Umreti | moraš,« je dejal hripavo.Še bolj ga je razkačilo | A |
zadel me je do živega!« »In žejen bom moral | umreti! | « je vzdihnil.Skalnimi očmi se je vlekel proti | A |
so sedeli, molče in s smrtno grozo v duši. » | Umreti | bo treba, Anica!« je zastokal starec.Dekle je | A |
Blagor mu, komur je dano s tolažilno zavestjo | umreti, | da je smrt v resnici ‒ življenje našega življenja | A |
pritihotapila pod streho vašo! Meni pa bi bilo sladko | umreti | za vero božjo, da bi se ta luteranska svojat | A |
roke,l izpregovori starec, min če nam je že | umreti, | zgrabi naj tudi njega hudič, kateremu je že | A |
‒ Utripalo mi je srce, da sem menil zdajci | umreti, | ko sem začul ta odgovor angelov.mKdo je?l vprašam | A |
menite, da boste žgali po meni. Če mi je že | umreti, | umrem naj v miru.Rano mi hitro obvežite, mudi | A |
povej mi, je li to takšno jutro, da bi mogel | umreti | pošten in Bogú ljub lovec?Ne in ne!l | A |
prècej bom jezen, če izpregovoriš še kaj takega. | Umreti, | lepa bi bila ta!Saj nisi prišla k zverini, saj | A |
cistercijanskega reda. »V tem redu hočem živeti in | umreti! | « je Somrak ponižno rekel. »Bog naj dovrši v | A |
v delu je molitev. Moli, kakor da bi moral | umreti | že to uro, in delaj, kakor da bi ti bilo živeti | A |
nista vzela?« »‒ Umrla je, prekmalu je morala | umreti. | Bog ji daj večni mir in pokoj!« | A |
se, čeprav ti je hudo. Saj je še Jezus moral | umreti. | « Trlep je s pobešenim pogledom molčal, oči se | A |
da te razumem!« »Ležati je bolje ko sedeti, | umreti | bolje ko živeti brez svobode ‒ ubij me že, kaj | A |
svojih pravic, gospoda jih mora vrniti. Bolje je | umreti | kakor pa umirati. Tudi Janez je videl lovskega | A |
mislili, ne bi bili zmerom pripravljeni, tudi | umreti | za grad!« »Mika me, da bi stopil tjale dol in | A |
žalosti tako zelo oslabeli, ko bi nama vi utegnili | umreti? | « Mati žalostna odgovori: | A |
če me še ti zapustiš, moram od vsega hudega | umreti. | «Pavle ga je pa tolažil in ga opominjal, naj | A |
nekoliko jedi pošljete če ne, moram od hudega | umreti. | Bog vam bo obilno poplačal, kar mi boste storili | A |
pomagali. Brez njega bi bil gotovo moral na poti | umreti. | Glejte, ta zvesti prijatelj, ta moj dobri tovariš | A |
rekel: »Ljubi moj Svetin, zdaj vidiš, da moraš | umreti; | blizu je tvoja zadnja ura, tvojega življenja | A |
Ubogal vas bom, kakor me učite. Vidim, da moram | umreti, | je že božja volja tako.Vem, da sem v svojem | A |
zavržen, da bom moral tako zaničljivo, strašno | umreti. | Kaj hočete, da naj me tudi Bog zavrže? | A |
smilite, gospod general, ker boste morali jutri | umreti. | Če drugače ne more biti, vdajte se v božjo voljo | A |
vojščaki, vi veste, da me boste jutri ustrelili. | Umreti | moram, kaj mi pomaga denar!Tukaj imam še cekin | A |
Neusmiljeno delajo z revnimi sužnji, tako da vsak želi | umreti | in komaj čaka smrti.Jesti dobe zjutraj malo | A |
kakor bo. Od lakote jih menda rod ne bo pustil | umreti. | Jelen je z roko odpodil muho, ki mu je sedla | A |
Spomnil se je, da so bili vsi trije pripravljeni | umreti | zanj, čeprav jih ni klical na pomoč in je sam | A |
mati Bela Ovca še lahko živi, zakaj bi morala | umreti | hči, njegova prva žena in mati tolikih otrok | A |
govoriti: »Kako je lep ta fant. Ko bi hotel | umreti | ali ko bi ga kdo ubil, lepo bi bilo to kot vrag | A |
je bil ženi svet, tukaj je hotela tudi sama | umreti. | Da bi se kvar tega preobilnega potroška pokrila | A |
eno, da mora vse storiti, da ga reši smrti. | Umreti | ne sme, le umreti ne. In v takih prilikah je | A |
storiti, da ga reši smrti. Umreti ne sme, le | umreti | ne. In v takih prilikah je ženski duh močan | A |
je zopet oči zatisnil, zopet nezaveden. »Le | umreti | ne, o bog,« molilo je iz nje vse.In upanje je | A |
kakor je nas katera, ki ima toliko dela, da še | umreti | ne bode utegnila, kadar pride nanjo vrsta, kar | A |
ob drenovi palici pokonci drži in vendar noče | umreti, | ampak zavidljivo gleda na mlajše svojega spola | A |
pišče! Uboga živalca, kako vpije, ko bo moralo | umreti, | « odgovori prijateljica. »Če žival kaj misli | A |
položi roko na čelo, potiplje žilo in šepeta: » | Umreti | ne more!« »Sin, bodi srečnejši, ko je bil tvoj | A |
kazali za menoj, koder sem hodila. To mi je bilo | umreti. | Nihče pa ni vedel, da bode otrok Sovov, jaz tudi | A |
življenje, tudi to si mi vzel! Zakaj mi nisi dal | umreti? | Ali ni vse drugo že dosti strašno?« | A |
miru. Koliko bi bil dal, ko bi hotel cigan | umreti, | da bi tako nihče ne vedel za njegovo hudobijo | A |
Nisi li vedno na nogah in pri delu, tako da še | umreti | ne boš utegnila, kadar pride pote božja dekla | A |
toliko modrosti, potem me prav nič več ne skrbi | umreti. | « Marko je odšel. | A |
Ti ne boš umrl. Ti ne smeš | umreti. | Zavoljo mene ne smeš. | A |
»Anca! Ančka! Ti ne smeš | umreti. | « Podlipnica je zastokala od nove bolečine, potem | A |
Podlipnik: »Anca, pojdem po padarja. Ti ne smeš | umreti. | « Zavoljo teh besedi je Marko pozabil, da je | A |
razbojniki tudi sina v ujetništvu. Tudi on bo moral | umreti | ‒ v cvetu svoje mladosti, nedolžen, pod maščevanjem | A |
zasačijo. Koj jutri zjutraj mora plemenitaš | umreti | in potlej se umaknemo.Zvedel sem, da so že pred | A |
rodovine, iz katere so možje znali brez strahu | umreti, | « pravi oče sinu. V tem hipu se od zunaj zasliši | A |
mislil, dokler je mlad in krepak ko ves svet!« » | Umreti | jaz tudi ne mislim še tako naglo, to sem le | A |
bil rad francoski soldat?« »Ne, rajši hočem | umreti | ko uši pasti še enkrat po tujem,« odgovorim | A |
je utonil. Kadar je človek na tem, da mu je | umreti | pri mrzli krvi, neha ga vsako usmiljenje.Tega | A |
opešale, da bode sicer moral v sn◆gu ostati in | umreti. | Smilil se mi je in, dasi je moj konj od slabosti | A |
na pomoč klicala, kaj je pač deklici, da hoče | umreti. | Ko se je Reza postavila zopet na noge, pravila | A |
tobaka! Pa tule ležim; še doma ne smem, ne morem | umreti! | In umrl pa bom ‒ kmalu ‒ jesti ne morem ‒ le | A |
tobaka! Pa tule ležim; še doma ne smem, ne morem | umreti! | In umrl pa bom - kmalu - jesti tudi ne morem | A |
pokopališču ob cerkvi sv. Martina; le teta Urša noče | umreti. | Še vedno tiči skoro ves dan gori v sobici za | A |
se rad spominjal one pravljice, da je dobro | umreti | tisti dan, kadar umre takov volčji bratoderec | A |
graščak v Karpatih in trgovec v Nizzi ter ni mogel | umreti, | po moji povesti, ker je izgubil pri igri, in | A |
iskali smrti, a ne bodo je našli; želeli bodo | umreti, | a smrt bo bežala od njih.’In kakove so tiste | A |
kazen, v sedanjem stanju bo želela rajši prej | umreti | nego pozneje ...Ti, junak, iskal si zaradi manjše | A |
jeziku; a po prirodni pravici bi moral že davno | umreti. | « Samorad seže starčku v roke in pravi ginjen | A |
Ker pa gotovo molče edino mrliči, moral je | umreti. | Pil je moje kapljice, vinu primešane ‒ in sedaj | A |
želim smrti, in bodisi na vešalih. Nočem pa | umreti | z lažjo na duši; zatorej sem danes slovesno | A |
Slovenka. Ves razburjen sem bil, kakor da mi je | umreti; | vendar sem zbral vse svoje moči in zapel priljubljeno | A |
drugi so pa zame pokopani. Jera, zakaj si morala | umreti, | da sem dočakal pekel v hiši! Meni se vse zdi | A |
kdor jo mora okušati. Če nisi iz železa, moraš | umreti | ob njej.V meni vse utriplje in kljuje, jeza | A |
« ji odgovori oče premišljujoč. »Zala mora | umreti. | Potem je Mirko zopet moj!« | A |
jaz te ne pustim. S teboj grem, s teboj hočem | umreti. | Bog mi pomagaj!« | A |
več rešitve. Kdor se ni hotel vdati, je moral | umreti | takoj na mestu. Mirko se je sprva divje | A |
Mirko, tvoj ženin in mož še živi, ali jutri mora | umreti | s tovariši vred.« Pri teh besedah zažari | A |
XIV Na Bledu, 15 avgusta. Mogla | umreti | ni stara Sibila, da so prinesli ji z doma prstí | A |
A ti, prijatelj moj, bivaš daleč od mene in | umreti | mi je brez tebe. Čudno! | A |
Nikdar bi ne bila verjela, da je tako lahko | umreti. | Rahleje in rahleje bije srce, da se ustavi. | A |
tovariša, ki pride skoraj za mano! Sladko je | umreti | za domovino, za blago idejo.O srečni vi, katerim | A |
ali moči naju zapuščajo, morala bova tukaj | umreti, | ako se naju ne usmilita Bog in ti, častiti starec | A |
ga noben junak ne more premagati. Komur je | umreti, | živi od njega tri dni dalje, nego mu je namenjeno | A |
spoštovali. Ali Bog je tako hotel, da je morala | umreti, | naša dolžnost je, zanjo moliti in nocoj pri | A |
bal smrti, edino to mu dé težko, da bo moral | umreti | na tuji zemlji, da mu truplo ne bo našlo večnega | A |
domačije, ni pošten človek; bolje je doma od gladu | umreti, | nego na tujem tisoče šteti.Takemu modrijanu | A |
bomo morali pobrati kopita in iti. Meni je kar | umreti, | ko na to pomislim.’ Mica veli: ‚Ljubi moj Matiček | A |
že ne, nikakor ne! Boljše, stokrat boljše je | umreti, | nego jemati takega. Vedi, da so Rusi krivoverci | A |
je treba misliti na vse. Mož utegne kmalu | umreti | ali pa tudi ni mogoče pri njem ostati, če je | A |
pekla. Kadar mu okrenem glavo v tretje, bo moral | umreti. | ’Smrt skoči s peči in ga začne moriti. | A |
kogarkoli pa je izročil drugim zdravnikom, je moral | umreti. | Beraču doktorju se smilijo ti reveži. | A |
nobenem bolniku več, ne pri tistem, kateremu je | umreti, | ne pri tistem, kateremu je živeti.Kmalu pride | A |
kačo. Kadar se utrne kaka zvezda, mora tisti | umreti, | čigar je bila.Ravno tako človek umre, če ubije | A |
človeka in človek mora od pika muhe ravno tako | umreti | kakor od kačjega.Drugi, ki jim je to znano, | A |
Zvonirju ni pomogla nobena postrežba nič, moral je | umreti. | Za Pavla se je začelo zdaj kaj pusto življenje | A |
vrgel Bedancu češarek na nos. Pa moram zdaj | umreti | ‒ zaradi neumnega češarka in Bedančevega nosa | A |
zaradi neumnega češarka in Bedančevega nosa moram | umreti. | Ovbé, ovbé!« | A |
Siromak Kosobrin! Da je moral | umreti | tako naglo ... « Kekca so ščemele oči vedno bolj | A |
saj ne boste še umrli, stric, saj ne smete | umreti | ...« | A |
je veselje, in če umrete, bo kar bolj luštno | umreti | na Dolenjskem.« »Tudi naši kraji so čedni. | A |
vedno sem bil pripravljen za našo zemljico tudi | umreti. | Ta bi pa bila lepa, da bi dekle odgnal, če se | A |
danes vredno misliti, za to živeti, se boriti in | umreti. | «Pa skoči iz kože, če moreš, si misli Jože. | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 70 170 270 370 470 570 670 770 870 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |