Ančka je vztrepetala na skrinji. Nato je póčila kljuka pri kuhinjskih vratih, Ančka je planila kvišku in hotela zakričati ‒ tedaj se je že odprla kamrica, Janez se je smehljal na pragu, izpod ogrnjenega suknjiča je dvignil steklenico vina in ga držal proti luči. »Ančka, nocoj ga morava ‒ nocoj na najino srečo!«