Ko sta razsvetlili dve bakli prizor, stali so roparji vsi v krogu pod košatim hrastom, v sredi med njimi pa njih glavar; a pred njim na tleh je na pol ležal, na pol čepel njih jetnik ter plaho oziral se po groznih, očrnjenih obrazih. Tudi Groga je težko sopel; pa ni bil utrujen; strast ga je tako razburila, da ni niti opazil niti se domislil, da dveh tovarišev ni tu, da so jih pustili na cesti v rokah povračujoče pravice, katera ju ne bode več izpustila. Rokovnjači, stoječi okrog, pak so skoro radovedno čakali, kaj se ima sedaj goditi; kajti vse to bilo jim je čisto novo in nenavadno in tolmačiti si niso mogli, kaj hoče njih glavar s tem Francozom.