En sam človek se je dolgočasil; svoje dolgo, suho teló je zavijal v črn kaftan, lica so bila suha in gubasta, na roki je imel troje velikih prstanov; hodil je nekaj časa po tlaku gor in dol, gledal zaspano izza sivih obrvi ter se izgubil naposled v stransko ulico.
Kralju je bilo zeló težko in mučno. Ljudjé so se zadevali óbenj, časih je čul celó kako zabavljivo opazko na adreso svoje nerodnosti ali svoje veličastne zunanjosti.