strah (501-600)

imam razširjene zenice zato, ker me je tukaj	strah,	ker me v velikih valovih obliva slabost, ker	A
Pomanjkanje fizičnih sposobnosti, pomanjkanje poguma,	strah	pred smrtjo, odsotnost požrtvovalnosti, skrajna	A
Kakšen pa si, je rekla. Saj me je	strah.	Potipal sem svojo črno obvezo in pokazal	A
-	Strah	me je, je rekla. Naslonila se je na vežna	A
-	Strah	me je. Pokril sem jo še s suknjičem, da bi	A
suknjičem sem jo pokril čez glavo, da je ne bi bilo	strah.	Gledal sem v Glavinov obriti obraz.	A
A zdaj mu to ni več zadostovalo. Naj začuti	strah,	ki gre skozi njega, naj se za božjo voljo vsaj	A
prvič v tej blodni deželi začutil tisti silni	strah,	ki me je spremljal poslej vse dni, vse noči	A
noč in reko, ki teče tam spodaj, in stisko in	strah	v prsih.Plamen, ki bi segel od zemlje do neba	A
stori tudi za ženinega brata, neprestano ga je	strah,	ker je med vojno delal v nemški tovarni, popravljal	A
trenutkov vrtela okrog njega. Spet ga je zgrabil	strah,	toda potem je videl, kako so čeljusti Okrožnega	A
Okrožnega, brezmejno vdanost, a hkrati že tudi	strah,	tisto votlo tesnobo v prsih, ki kljub utrujenosti	A
previdno zagozdil med okensko nišo. Tega je bilo	strah,	poznal je take situacije. Nastala je tišina	A
sem že odprl.« Ni bil samo slabe volje, tudi	strah	ga je bilo.Videl sem, da se mu tresejo roke	A
reda. Mislim, da je bilo njih nekoliko bolj	strah,	tole, kar je bilo tule notri pod našim poveljstvom	A
mislil, da je hulja, da to dela iz strahu, da	strah	skuša prizadejati bolečino in strah.Nekateri	A
strahu, da strah skuša prizadejati bolečino in	strah.	Nekateri ponorijo od strahu.	A
bila za to noč dovolj. . / . / stran 63 . / »	Strah	jih je,« je rekel komandant straže.»Prav je	A
taka je pravica.« Tudi mene je bilo nekoliko	strah.	Vse se je odvrtelo strahovito hitro.	A
ju, obe, tudi tisto jutro, ko je bilo mnoge	strah	prihajajočega dne in še bolj naslednje noči	A
Nekateri malo norijo, pri večini naraseta	strah	in malodušje. Strah in malodušje kličeta avtoriteto	A
norijo, pri večini naraseta strah in malodušje.	Strah	in malodušje kličeta avtoriteto, staro stanje	A
volovsko zavijanje in hlipanje na začetku pognalo	strah	v kosti vsem, čisto vsem. Ko smo zjutraj previdno	A
mi je bilo malo tesnobno, nekoliko me je bilo	strah	zaspati s tem mrzlim človekom.Ko sem odprl oči	A
amoupravni republiki je spet vladala lakota. Lakota,	strah	pred cinkarji, pandurji in frizerji, tesnoba	A
korakala na Jeruzalem, strahovlada je bila silna,	strah	velik. Nič več se ni moglo zgoditi.	A
ni vedel, kaj straža je. Bilo ga je na smrt	strah	nočnih zvokov nikoli spečega gozda in osamljenosti	A
vzkliknil nekdo, ki sta se mu na obrazu mešala tako	strah	kot pogum. »Tu nas čaka prava vojna, mi pa smo	A
nedelo so jih ubijali. Polaščal se jih je tudi	strah,	kajti v vojašnico so pripeljali priklopnik,	A
»Sin, si še tam?«	Strah	v njenem glasu je bil otipljiv. »Ja.«	A
se nikoli niso upirali, saj so že doma dobili	strah	pred vojsko - jim odvzeli cigarete, potem pa	A
zbudili za naslednjo izmeno. Polaščal se jih je	strah,	celo njihov častnik tega čustva ni več skrival	A
in smejala bi se, če ju za vrat ne bi stisnil	strah.	Dežurni je stekel zbudit komandirja čete, Rac	A
tako mogočni, da so zasenčili vse drugo - tako	strah	kot neodločnost in negotovost...	A
se je nit spet vzpostavila. Čutil je očetov	strah	zanj, videl skrb in bolečino v njegovih očeh	A
komaj držali oči odprte, med njimi se je čutil	strah,	ki je padel na njih kot pajkova mreža, počasi	A
stari fantje, ki spijo v njem? Jih je morda	strah?	Kako se bodo počutili njihovi starši, ko bodo	A
- prvič sploh je s svojimi očmi videl, kako	strah	iznakazi človeški obraz, in se nenadoma vprašal	A
kako je nekje prebral, da je groza kozmični	strah,	ko v trenutku ne razumemo več dogajanja in se	A
pameten in ne preveč junaški. Ne, ni ga bilo več	strah,	začel je spoznavati neznanca v lastnem telesu	A
in v glavo. Zdaj šparajo z municijo, jih je	strah.	Vedo, da bodo morali nabojnik zamenjati, ko ga	A
porajati dvomi, očeta pa je zagrabil prav panični	strah.	Vpil je nanj, da naj se zaustavi, naj počaka	A
Pogledal je v tla. »	Strah	me je postalo.Naredil bom, kot bosta vidva hotela	A
travnike ali jase pa so tekli kot za stavo.	Strah	jih še ni minil, kajti ko je čez goste krošnje	A
izvabila napetost, kakršne še nikoli ni izkusil, in	strah,	za katerega je mislil, da v tej stopnji sploh	A
»Ne bojte se, to so naši!« Matej, ki ga je	strah	napadal že v valovih in si je na vso moč želel	A
usmiljenje do samega sebe. Spoznal je, kaj je smrtni	strah.	Bil je z verigo priklenjen v gorečem hlevu, a	A
Je že vohal zažgano meso. Občutil	strah,	zaradi katerega si je zaželel, da bi umrl.Neverjetno	A
da jih bo nekoč, nekje, pod geslom ‘smrtni	strah’	lahko spet videl in razumel.Razumel.	A
Tedaj Matej temu ni mogel povsem verjeti, češ,	strah	ima velike oči in še večji meter, ampak od zdaj	A
veter, šušteč skozi krošnje, spravljal v panični	strah.	Ni se zaustavil, z nezmanjšano hitrostjo, porojeno	A
prostorih in se prestrašeno, brez besed opazovali.	Strah	in nejevera sta se brez sramu izrisala na prav	A
je zabrusila nazaj in niti najmanj je ni bilo	strah	preteče drže. »Si pozabil, kdo je najinemu sinu	A
zaklonišče, med ljudi, med Slovence, med naše.	Strah	jih je, morda jim lahko pomagava z lepo besedo	A
se je strinjal. »Pomozimo jim, da jih ne bo	strah.	Samo umijem se, da ne bodo videli, da sem plakao	A
vsem žal, verjami mi, danes pa iz ljudi govori	strah.	« »Ja,« je tiho odvrnil fant in hodil poleg njiju	A
gledalo v smeri streljanja. Nikogar ni bilo	strah,	ali pa je le nenormalna radovednost ta strah	A
strah, ali pa je le nenormalna radovednost ta	strah	premagala.Kot bi gledali snemanje kakega akcijskega	A
obračal. Poznal je simptome - polaščal se ga je	strah.	Čez čas, morda v sekundi ali dveh, je naval slabosti	A
se zdi navzven kazati krepka čustva, zlasti	strah,	sramotno; zato ta čustva prikrivajo z nasmehom	A
tromblonom; pri tem je skušal skriti panični	strah,	ki se mu je zalezel v kosti, vendar njegova	A
za strel. V vozilu je postalo še bolj vroče,	strah	se je skorajda vohal.Strelec s tromblonsko mino	A
In da so povsod Slovenci. Vsak	strah	je odveč! Oče ni delil njegovega zanosa; armada	A
teritorialno obrambo. Pojasnil je, da ga je doma	strah,	ker se boji, da ga bodo poiskali, in da bi se	A
bili kmalu črni kot od saj; bilo jih je kar	strah	pogledati prijatelja, tako grozni so bili videti	A
potil se je, tresle so se mu roke in bilo ga je	strah.	Kadil je cigareto za cigareto.	A
v njih je nekje globoko ležal slabo prikrit	strah	- kaj če naju ne sprejmejo... Nepoučen opazovalec	A
Če bi utihnili prej, bi posredno pokazali	strah,	nelagodje, nihče od zbranih pa tega ni želel	A
nagajivo pomežiknil in zagotovil, da naj jih ne bo	strah,	ker da jih vozijo kot Tudjmana.Godila jim je	A
opazil, toda zdaj se ga je polastil nenormalen	strah,	da bo za njim tekel častnik ali pa ga po mestu	A
kontejnerja z orožjem... Srce mu je utripalo kot noro,	strah	ga je napadal v valovih; nenehno se je oziral	A
pripeljalo policijsko vozilo, a ga je bilo preveč	strah,	da bi se jim javil; kaj pa, če ga enostavno	A
se jima nekontrolirano tresle, iz oči srepel	strah,	bila sta na robu solz.Na robu solz, pa skoraj	A
prispel kot paket. Prvič ga je obšel rahel	strah,	kako ga bodo sprejeli doma, kjer so se borili	A
tudi živine usmili. Puško je nosil največ za	strah	in pa zaradi roparjev; kaj pa!Hiša stoji na	A
pa grdo preklinja!« vzdihne ena ženica, »kar	strah	obide človeka!Ali se mu ni že enkrat hudoba	A
tega pretenja?« ga vpraša Miha. »To je prazen	strah,	verjemi mi.« »Neumnost,« pravi Premec, »nič	A
več tako brezskrben kakor poprej, ostal mu je	strah,	da bi ga enkrat vendar utegnili dobiti, in ni	A
Zakaj Ožbe je sicer rad streljal, a nekak	strah	ga je prevzel vselej, kadar je nabijal.»Sproži	A
nas nimamo konj, in to žival je gotovo treba v	strah	prijeti. Brez strahu še mačka ni pridna.	A
tovariš Žagarjevemu Gašperju, in oba skupaj	strah	mirnim mladeničem in pohujšanje vsej vasi.	A
zapuščeno hišo, kjer bi jo bilo pri belem dnevu	strah.	Medtem je zapel mrtvaški zvon in opomnil Mano	A
se razsrdi, če vzame ona Miha v misel? In ta	strah	ponoči in ti čudni spomini! Vse te hude misli	A
Jerica je naštela dvanajst. Obšel jo je	strah,	ker je bil mož tako nemiren in je govoril tako	A
odpreti oknico, če se že zaznava dan, jo je bilo	strah,	ker se je z grozo spominjala, kako je gledal	A
jo mora zebsti v grobu in kako jo bo ponoči	strah.	O Klančarju so sodili ljudje, da je dober človek	A
Anka in Rozalka sta tudi sitneža pošteno v	strah	vzeli; po pravici: igrati se mora zares. »Tja	A
Kar ustavljala se ji je misel na tako grozo in	strah	ji je pretresal mozeg in kosti.In če umrje tak	A
ti še Liza ne verjame.« Tako ga je precej v	strah	prijela, in Gašper je dobro premislil, preden	A
naredil, Tetrev pa, da bo njemu kaj naredil.	Strah	pa je bil prazen; v enem tednu je bila žalost	A
302 . / Izkazalo se pa je nazadnje, da je bil	strah	sosedov utemeljen. Neke noči, ko Tetreva slučajno	A
govoril, tega bom tožil.« Tako je prijel sosede v	strah	in čakal, kaj poreče zavarovalnica. A zavarovalnice	A
je dejal Čebular. »Ko je bil prevzel prvake	strah,	da ne spravijo svojih navdušenih volivcev več	A
kaj meni, in pripomnila, da jo je bilo vedno	strah,	kadar je brala notri jagode in maline. »Za tujce	A
bila njena bojazen, kako se je uresničil njen	strah;	sinu ni očitala ničesar, ko mu je gledala v	A
Takšna je Zefa. Kako je znala v	strah	prijeti hišne in hlapca!Ker ve, kako težko se	A
bolj ga je obračal Andrej, tem bolj je ginil	strah.	Povoljneje mu sploh ni mogla odgovoriti mati	A
sitnosti. Zavračala ga je, da je vse prazen	strah,	kar si on domišljuje; ona pa mora ravnati tako	A
pogašen. Med bojem je izginil kmetom bojni	strah,	in ko so videli, da sovražniki nič ne opravijo	A
Nemirna hiti k vratom, a kako ostrmi, kak	strah	jo obide, ko jih najde zaklenjena.Hotela je	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani