Jezno, prestrašeno ga je frcnil po smrčku, ukazal prostor in v hipu preplezal na drugo stran. Srce mu je tolklo kot noro; nihče ni opazil, toda zdaj se ga je polastil nenormalen strah, da bo za njim tekel častnik ali pa ga po mestu lovil z avtom. Čutil je, kako se mu srajca od potu lepi na hrbet.