Preplavila ga je groza, nekakšen posttravmatični šok in po dolgih letih se je razjokal iz srca. Poleg solz, ki so mu polzele po licih in za sabo puščale umazano sled, mu je obraz prekrival lepljiv znoj, ki ga je izvabila napetost, kakršne še nikoli ni izkusil, in strah, za katerega je mislil, da v tej stopnji sploh ne obstaja več. Zmotil se je.