strah (201-300)

Mici je pritekla ponje, otroke, ker jo je bilo	strah.	In takó so bili spet v kuhinji z njo, in je	A
Evka večkrat pri Mici, ker je bilo Mici zelo	strah.	Saj, in Evki je bilo lepo, ker je imela Mici	A
rekel. In Branko je spet začutil, kakó se mu	strah	zbira pod želodcem. »Opoldan sem znal, v računici	A
prečko in ga z nogami zibal. Nič ga ni bilo	strah,	da takó visi v prazno. Potem so ga pomorščaki	A
so uklenjene v policijski luknji. A in ga	strah	pogina, samo neverjetna, blazna žalost je, da	A
motnega kala. In danes, ko o tem piše, je je spet	strah	zaradi tega sovraštva, s katerim je hodila po	A
do Fani. To je, ni je bilo takó nedopovedno	strah	ob nji.Govorili takó nista skoraj nikoli.	A
popeljemo v Trst.« Prisiljeno se je nasmehnila, a	strah	jo je bilo.Večkrat ji je takó šinilo skozi zavest	A
Bog mu daj večni mir. A njo je bilo	strah,	molila je, vé, da je ves čas molila. Šoferja	A
bila pila, ker oči so bile v žolti travi. In	strah	jo je bilo telegrafskih drogov, mimo katerih	A
telegrafskih drogov, mimo katerih so brzeli. Takó	strah.	»Zdaj počivajte, nunca,« ji je rekla.	A
bala smrti, taka stara škatla, kako naj jo bo	strah,	njo? A s tistimi pijanimi moškimi.	A
neprikladen jezik? Prešel ga je globok, nejasen	strah,	a že je bral drug odstavek: XLII ... vsakdo	A
Pet? Velik	strah	pa rosí kakor siva megla v njegovo vročico in	A
je začel v temi njen jok, vendar ga je bolj	strah	njenega joka kakor bobnenja v zidovju.Mamin	A
tedaj, ko smo ležali in je Mimica -« Zdaj je bil	strah	v njenem pogledu.Kakor ob veliki nesreči, ki	A
. stran 263 . \/ Tudi zato ne, ker je prav	strah	pred policijo, pred miličniki izvir vsega gorja	A
pred miličniki izvir vsega gorja; ker prav	strah	maliči ljudi, da se potuhnejo in so izkaženi	A
Da, to je tisto. Ta njen	strah.	Ta njena previdnost.	A
Ta njena previdnost. Previdnost in	strah,	ki spreminjata ljudi v mesečnike. Snel je lepenko	A
rematorijskem svetu. Sleherno besedo bi mi nadzoroval	strah,	da ne bi zdrknil v plehkost.Pa sploh, tudi o	A
s katerim oblastniki skušajo ograditi svoj	strah	pred ušmi in pred tifusom.Zavoljo tega je svetloba	A
zapreke, sem se vendar upiral misli, naj bi skupni	strah	pred pečjo botroval pri spočetju novega bratstva	A
pečjo botroval pri spočetju novega bratstva.	Strah	je bil namreč substanca naše skupnosti ves čas	A
zubljev, ki so jih požirali. In potem je bil	strah	naš vsakdanji kruh, ko so postajali pogorišča	A
kakor zebrasta piramida vzpele proti nebu.	Strah	nas je bilo njegove ločenosti od naših strnjenih	A
malo pomembno, ko človeka noč in dan preganja	strah	ob misli na skrivnostni konec v tej baraki.	A
samó zavest telesne slabosti, ampak podzavesten	strah,	da bi zavoljo onemoglega telesa še sam zaostal	A
ponorelih krokarjev. In bilo je, kakor da je	strah	silna sapa, ki je hkrati napadla vse tiste nemške	A
dolg vrat, ki je vzpet sredi teme zamukal svoj	strah.	Zavore so zacvilile, še preden pa se je jeklena	A
Takrat so se spodaj čuvaji splašili in njihov	strah	je napolnil ponočni prostor; šumot v jekleni	A
odvzemala učinkovitost njegovi izrazni moči.	Strah	mi je omrtvičil ves sprejemni živčni pletež	A
živčni pletež, vso mrežo najtanjših končičev, a	strah	me je tudi ščitil pred hujšim zlom, ki bi takrat	A
spoznanjem. Bilo je kakor podaljšan otroški	strah	pred temo. Hkrati pa nekaka otroška zmožnost	A
prišli gledat. Grozljiva predstava za svarilo in	strah.	V Matičičevi knjigi je tudi slika, na kateri	A
porodila tisti grozljivi utrinek. Obšel me je	strah,	da bi jih srečal, prestrašil sem se jih, ki	A
razlage nore ekstaze nemškega plemena. Prvinski	strah.	Pri eliti strah, da bi zamudila zgodovinski trenutek	A
Prvinski strah. Pri eliti	strah,	da bi zamudila zgodovinski trenutek, ko bo lahko	A
sposobnosti. . /\ .. stran 233 . \/ V množici	strah	pred elito, strah, ki se kmalu prelevi v oboževanje	A
stran 233 . \/ V množici strah pred elito,	strah,	ki se kmalu prelevi v oboževanje oblastí, neoporečnega	A
Ko da je nepopravljivo omejena. Ali pa je	strah	pred izgubo službe in strah pred gospodinjo	A
omejena. Ali pa je strah pred izgubo službe in	strah	pred gospodinjo že takó poplavil njene misli	A
otrok on, ko je prišel vanj Cirilov strel in	strah	zaradi tistega njegovega strela.Saj, tudi	A
Saj, tudi zaradi njegovega strela je prišel	strah,	ker strelov je bilo dosti, kajti streljalo je	A
njegova druga narava, ampak samo jasen določen	strah	za mlado življenje bratranca, ki hiti mimo branjevk	A
hkrati s strahom zaradi fašističnih strelov tudi	strah	od Cirilovega strela kakor prepad.Groza otroka	A
zapredenost razuma in čustev v zamotano štreno. In	strah	ga je tega kakor pred nečim nedoločenim, ki	A
je Maks mislil odskočiti, a sta se mu takšen	strah	in stud zazdela otročja.Takó je ostal na mestu	A
opsovan pes, ki je na tem, da bo zagodrnjal, a mu	strah	pred gospodarjem ustavi prvo, komaj spočeto	A
Tisoči ljubijo ženske in jih ne trpinči noben	strah,	« je rekel fant z mirnim, skoraj uvidevnim glasom	A
res. Ni bila samo skrb zanjo, predvsem je bil	strah,	da se njeno stanje poslabša v tvoji odsotnosti	A
se njeno stanje poslabša v tvoji odsotnosti,	strah,	da ne pridejo pote in si nepripravljen.To je	A
šepnila in v njenih zenicah se je zasvetil začaran	strah,	ko ga je s tal pogledala, ne da bi premaknila	A
jo je takoj izpustil. Kakor da je še njega	strah	njenega strahu.Ko da se nekje za njo, nekje	A
posiliti otroka; in ob tem sramu ga je motno	strah	njenih iztegnjenih rok.Saj jo je samo skušal	A
Zato je bil njegov glas skoraj živahen. »Velik	strah	te obsede.Kakor otroka, ki vidi strašilo v temi	A
vidi strašilo v temi,« je rekel. »Česa te je	strah?	« »Ne vem.«	A
naenkrat vzdignila, ko da jo je spet popadel	strah,	in se ozrla.Potem si je popravila krilo na kolenih	A
soli. In vanj je tisti hip prišel nepričakovan	strah	in ga zahrbtno presunil. Takó se v taborišču	A
razumljivo, da mu ni nič žal. Edino smradu me je bilo	strah,	to da, čeprav so pravili, da ni nič čutiti zoprnega	A
da jih je bilo čudno gledati. Človeka je kar	strah,	če se premika ponoči vrsta avtomobilov takó	A
ko da jo je nenadoma spet zajel že pozabljeni	strah.	»Dobro, da sem vzela Ivico s sabo.«	A
teh zapestij, se ustavijo. In kakor da ga je	strah	lesenosti njene dlani, je skušal prisrčno stisniti	A
pičila. Je izpustil mojo roko, kakor da ga je	strah,	da ga bom okužila.Zato ker sem branila diktatorja	A
pred močjo tistega mrkega prostora, ampak za	strah,	da ne bi tam smrtna senca po naključju padla	A
častila tiste, ki bodo nad njo, ter imela sveti	strah	pred voditelji.« »Po vašem torej večina ne bo	A
Mali je skomignil z rameni. »Te ni	strah?	« »Vsak večer grem ob ti uri domov.«	A
pretresljiva zadrega, kakršni sta moškemu zadrega in	strah	ob porodu ljubljene žene. »Mirko,« je rekla	A
njegovih nog. Kakor da jo je prešinil nenaden	strah	ob preblisku hudega spomina.A hitro se je spet	A
»V postelji sem se pokrila čez glavo. Tako	strah	me je bilo; odkar sem bila čisto majhna, me	A
odkar sem bila čisto majhna, me ni bilo tako	strah.	Tiščala sem veke in štela hitro številke zato	A
rameni, kakor da je že zdavnaj pozabila na ves	strah.	Večer se je vztrajno gostil, a v ozračju so	A
Po drugi strani pa je moje pero zadrževal	strah,	da bodo po mojih mislih in občutkih brskali	A
človeka, da se popolnoma prerodi, da se njegov	strah	sprevrže v pogum in ... in da sprejme smrt kot	A
opomogel, a njegov strup ni bil strup, bil je	strah.	- Sirota, ti je še takrat ne boš, ko	A
in težji, neznani nemir pa se je spreminjal v	strah,	ki ga je zdaj že poznal; tako mu je bilo pri	A
vračal mimo pokopališča. Spreletel ga je isti	strah	in v nos mu je udaril isti mrzli in zatohli	A
Da ne bi hodili ponoči.« »Saj me ni	strah!	« »Ne zaradi strahu, toda -«	A
Bil je kar slovesen.	Strah	mu je izginil z obraza, okrog usten so se mu	A
čez vežni prag. Tisti tesnobi je mati rekla	strah.	Toda Dragič je bil prepričan, da ni bil strah	A
strah. Toda Dragič je bil prepričan, da ni bil	strah,	kajti po njegovem mnenju je moral biti strah	A
strah, kajti po njegovem mnenju je moral biti	strah	nekaj neprijetnega.Tisti občutek pa je bil nekam	A
življenje, zaprla se je vase in se potuhnila; še	strah	pred smrtjo je ni več vznemirjal.Zdaj so pa	A
Kar!« je kratko odgovoril župnik. »Saj me ni	strah!	« Kovač se je zasmejal, potem pa je malomarn	A
je odkritosrčno vzkliknil kovač. »Ali te je	strah?	« je z globokim glasom vprašal župnik.	A
Strela hudičeva, zdaj mi bodo že vidre poganjale	strah	v kosti!« se je razjezil, spet pljunil in stopil	A
ograjo. To pa je bilo dovolj, da je izgubil ves	strah	in spoštovanje.Ob udarcu mu je zavrela kri,	A
peči in se stiskal k materi, ker me je bilo	strah	teme, ki je prihajala iz vseh kotov, neznansko	A
teme, ki je prihajala iz vseh kotov, neznansko	strah.	Mama pa je vzela v svojo žuljavo dobro dlan mojo	A
pravljica je bila zelo dolga in mene je bilo	strah.	Dandanašnji ni nič več tistih dobrih	A
danes, ko eno teh smrti zapišem, me je še zmerom	strah.	II.	A
priliki s svojimi bajonetami in čeladami velik	strah	in še večje spoštovanje.Zdaj pa je seveda druga	A
zložil v svoj oprtnik, ‘saj je razbojnika tudi	strah,	ko vlomi v hišo, čeprav je oborožen.Strah je	A
strah, ko vlomi v hišo, čeprav je oborožen.	Strah	je tu notri,’ si je z roko udaril po prsnem	A
Vsak dan se bolj bojijo. Kar vidim, kako jim	strah	leze v kosti.Saj že prihuljeno lazijo.	A
če jih je več skupaj ... kako bi rekla ... tudi	strah	ima svoje meje.Bojiš se ...	A
presunljiva sirena črnega avtomobila, ki je bil takrat	strah	in trepet vse doline.Ljudje so se razbežali	A
zamahnil in ji potegnil brzostrelko iz rok. »	Strah	ima zmeraj velike oči!« Teta se je z	A
jasno, da mi je zastal korak. Spreletel me je	strah,	kolena so mi klecnila, in v strahu, da bi mi	A
CIRIL KOSMAČ . / Spet se je	strah	začel razpihavati v njem in bal se je, da ga	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani