Med vožnjo so šestkrat zamenjali vozilo; novo vozilo jih je vedno čakalo na samotnem parkirnem prostoru, in ko so skakali iz enega v drugo, jih je varoval živi ščit hrvaških policistov. Med vožnjo se je eden od njih obrnil k njim, jim nagajivo pomežiknil in zagotovil, da naj jih ne bo strah, ker da jih vozijo kot Tudjmana. Godila jim je njegova pripomba in skrb, ki so jim jo izkazovali, čeprav nekako kar niso mogli verjeti, da se vse to dogaja njim.