nova beseda iz Slovenije
jelena z zlato rinko. Po legendi s konca 12. | stol. | pa lovi sv. Osvald povsem pozlačenega jelena | B |
Kr.) in da traja vse do 12. oziroma do 14. | stol. | po Kr.Iz upodobitev jelena, iz katerih omenjeni | B |
Že v upodobitvah na situlah iz začetka 5. | stol. | pr. Kr. povsem prevladujejo jeleni in kozorogi | B |
že grški pisatelj in učenjak Aristotel (4. | stol. | pr. Kr.) v zgodbi o grškem kozorogu, rekoč, | B |
katere rastline natančno gre. V naslednjem, 3. | stol. | pr. Kr. omenja to čudežno rastlino tudi Antigon | B |
Karist, znan kot pisec čudovitih zgodb. In v 1. | stol. | pr. Kr. v svoji De natura deorum (II 50, 126 | B |
Vergil v epu Eneida (XII, 412). Zatem v 1. | stol. | po Kr. pa tudi znameniti Plutarh v svoji razpravi | B |
10); že na pragu srednjega veka, to je v 6. | stol. | , pa tudi Izidor Seviljski v etimologijah | B |
Bikoborbe so se izoblikovale že nekako ob koncu 16. | stol. | iz viteških iger, v katerih so vitezi preizkušali | B |
vodili boje proti Mavrom, ki so na začetku 8. | stol. | zasedli vso deželo. Bikoborbe pomenijo še danes | B |
bos primigenius), ki je tod živel celo do 17. | stol. | Za Polabske Slovane na območju Braunschweiga | B |
sliki vidimo pasno spono iz najdišča Este (5.14. | stol. | pr. Kr.) s podobo kozoroga (Zlatoroga?) v sredini | B |
hrastom. Za območje Baltika poroča Helmold (11. | stol. | ) o pokristjanjenju slovanskih prebivalcev Mecklenburga | B |
/ stran 11 . / (Eiche) Litvancev še v 14. | stol. | ukazal posekati neki sveti gaj.Tega pa si nihče | B |
vsakem primeru nekaj božjega. V začetku 16. | stol. | pa začne to božjo lastnost spodrivati razumsko | B |
Prusije nad nemškimi deželami v začetku 19. | stol. | skupaj z železnim križem znak nemštva (1813 | B |
zastavo s podobo cedre uporabljali že od 18. | stol. | dalje, v pomenu drevesa življenja.Danes se nahaja | B |
ki jo omenjajo, pa izhajajo vendarle že iz 4. | stol. | pr. Kr.Največ pozornosti ji je posvetil grški | B |
Stari rimski pisci omenjajo lipo (tilia) v 1. | stol. | pr. Kr. in povzemajo svoja poročila večinoma | B |
grške omike mnogo bolj poznana. Herodot (5. | stol. | pr. Kr.) sam nam poroča, da so Eneri, skitski | B |
čeladi nad ščitom grba (Züricher Wappenrolle, 14. | stol. | ).46 Zahodno od Bavarske leži stara dežela | B |
ob vhodu v kapelo nekdanjega gradu Zeno (12. | stol. | , porušen v 14. stol.), nasproti orlovemu znaku | B |
nekdanjega gradu Zeno (12. stol., porušen v 14. | stol. | ), nasproti orlovemu znaku, starem znamenju Tirolske | B |
Meranu. Gre za zelo zgodnjo upodobitev (12. | stol. | ). 52 Prijazno sporočil prof. Ottavio Lurati | B |
Stare lipe ima tudi Slavonija, ki se še v 16. | stol. | naziva »Windischland«.57 Takšne lipe so | B |
mističnih predstav je značilna tudi freska iz 14. | stol. | v kraju Pisweg blizu Krke, 69 D. Forstner, itm | B |
listi črni, na levi rdeči. ‒ Vsaj za 13. in 14. | stol. | moramo predpostavljati, da lipa v grbih simbolizira | B |
viden znak oblasti. Že pred Karlom Velikim (8. | stol. | ) je lipo imela vsaka vas.77 Zato ni samo | B |
piscev jo omenja že Konrad von Megenberg (14. | stol. | ), zaradi dobrega medu, ki ga nudi čebelam. | B |
Omenjeno območje so, kot vemo, zasedli v 4. | stol. | pr. Kr.Kelti, za njimi pa v 1. stol. pr. Kr | B |
zasedli v 4. stol. pr. Kr. Kelti, za njimi pa v 1. | stol. | pr. Kr. Rimljani.Večina zgodovinarjev sprejema | B |
kot polnopravni ljudski parlament tja v 16. | stol. | , ko so jih postopoma podredili deželnim sodiščem | B |
se zbori in pravde pod lipo omenjajo že v 13. | stol. | Po slovenskih deželah pa so ohranjene številne | B |
Resnica, Pravica ali Življenje. Novi vek je s 16. | stol. | prinesel novo razumarsko miselnost, ki je prevladala | B |
občutile; zato ni naključje, da jih je prav v 16. | stol. | kot ognjena iskra spreletel klic boja »za staro | B |
vsebino so se razširile po slovenski zemlji v 12. | stol. | , potem ko so bili ustanovljeni mnogi samostani | B |
prepuščen sam sebi ob turških napadih v 15. in 16. | stol. | Toda postopoma se je pripravil na boj in se Turku | B |
sodi ta balada še v čase križarskih vojn (12. | stol. | ) ali še bolj nazaj, zakaj v njeni predhodnici | B |
‒ Prizor nas spomni na dogodke v 10. in 11. | stol. | , ko so vladarji in škofje po Evropi ukazali | B |
danes na Japonskem, kjer se že od konca 12. | stol. | nahaja na sabljah kot cesarski znak.Krizantema | B |
prijateljstva in kot spominski cvet. Ob koncu 14. | stol. | jo je bil tudi angleški kralj Henrik IV. izbral | B |
ipadnikov hiše Lancaster (souveigne de moy). V 16. | stol. | jo omenjajo tudi kot nevestin cvet, npr. J. | B |
kot Linné že starogrški pisec Teofrast (4. | stol. | pr. Kr.), ki pravi, da spada »Diós anthos« med | B |
povzemata iz Teofrasta očitno tudi Plinij st. (1. | stol. | pr. Kr.), ki ga naziva »Iovis flos« (Jupitrov | B |
Jupitrov cvet), ter Atenej (Athenaios, 2./3. | stol. | po Kr.).17 Vendar pa v njunem času nageljna | B |
Evropo naj bi jo potem zanesli križarji v 13. | stol. | 19 V Franciji naj bi se namreč razširilo | B |
Najprej na Francoskem, kjer nagelj že v 14. | stol. | omenja znani pesnik in zgodovinar J. Froissart | B |
božjih poteh, kakor omenja še Valvasor (17. | stol. | ).V prejšnjem stoletju ga poznajo zlasti še dolenjske | B |
začetku renesanse t.j. na prehodu iz 15. v 16. | stol. | so nageljni na podobah že pogostejši.Slikar | B |
navajajo nagelj vsled tega že v prvi polovici 16. | stol. | številni naravoslovci. V svoji knjigi ga omenja | B |
Zanimanje za gojenje nageljnov se z nastopom 17. | stol. | razširi že po večini evropskih dežel.Na Francoskem | B |
razširjeni (P. A. Mattioli). Vsaj na začetku 17. | stol. | srečamo že tudi nagelj v književnosti, ko | B |
Metamorphose der Pflanze zu erklären« (1790).37 | Ob | koncu 18. stol. je nagelj tudi že politični | B |
kulturah. Nahaja se na posodah Lužiške kulture (13. | stol. | pr. Kr.); to posodo s starejšim imenom nazivajo | B |
najdbah iz kulture Nordijskega brona (pribl. po 9. | stol. | pr. Kr.), kjer je spirala nedvomno znamenje | B |
pričajo upodobitve na najdbah za obdobje od 7.‒9. | stol. | Vrezi in vtisnine na keramičnih in kovinskih | B |
itm., str. 245, 31 Ketlaška kultura, 8.-11. | stol. | (Karantanija): vrč z valovnico kot okrasom, | B |
47 V obdobju ketlaške kulture od 8.-11. | stol. | , značilne za krščansko Karantanijo, se geometričnim | B |
48 Naprej, v obdobju romanike do srede 13. | stol. | , ohranja slovenski okras svoje motive, stilizirane | B |
V naslednjem obdobju gotike do nastopa 16. | stol. | se njegov abstraktni značaj začne približevati | B |
okrašeni. Nastop novega veka z renesanso (16. | stol. | ) poživi ljudsko umetnost, zlasti po podeželskih | B |
Marijinega življenja (Narodni muzej, Ljubljana, 16. | stol. | ).50 Okras je še vedno povsem poduhovljen | B |
razvoju slovenskega okrasa pomeni začetek 18. | stol. | , ko ljudski umetnik stopi iz mističnih gledanj | B |
bogastvu svojih oblik doseže slovenski okras v 19. | stol. | Okras postane tedaj v pravem pomenu ljudski, | B |
nagelj ima vzorec na italijanskem žametu (16. | stol. | ); v naravni obliki se nahaja tudi na francoski | B |
tremi kvadrati, ki so jih zlasti od začetka 19. | stol. | dalje bogato poslikavali.Okrasno je bil poudarjen | B |
se je razširila po slovenskih domovih v 19. | stol. | Zibeli so bile spočetka rezljane, od prejšnjega | B |
hrepenijo. Nageljnov motiv postane z nastopom 19. | stol. | značilen v okrasju slovenskega doma, čigar okolje | B |
Na območju slovenskih Alp se od srede 18. | stol. | dalje razširi nošenje ženskih pokrival, poznanih | B |
nageljni (rog izobilja). V drugi polovici 19. | stol. | postane najpogostejši črni form z zlato uvezenimi | B |
heraldični orel. Motiv tega orla se že od 16. | stol. | dalje nahaja na mnogih predmetih, kakor so naslonjala | B |
jih žene zavezovale okoli glave v 18. in 19. | stol. | 83 Prijazno sporočil: Museo Carnico delle Arti | B |
z njima pa tudi njuna motiva. V zgodnjem 16. | stol. | zaznamujejo mnogi slikarji v Švici svoja dela | B |
rože. Kot nekake simbolične rože veljajo od 19. | stol. | v Švici: očnica, sleč in svišč, kar je prineslo | B |
francoskem pohištvu pojavlja že vsaj od 17. | stol. | dalje, posebno še v šopku cvetja v vazi in na | B |
predvsem po grajskih vrtovih; tako še v 17. in 18. | stol. | V 19. stoletju pa postane nagelj tudi v tej deželi | B |
pomislili na medsebojne vplive. Še zlasti pa v 19. | stol. | , ko pri enih in drugih postane nagelj ljudska | B |
ljudskem zdravilstvu. V zeliščnih knjigah 18. | stol. | se omenja kot sredstvo proti kapi, srčnim bolečinam | B |
ga zasledimo v neki baladi iz začetka 16. | stol. | Danci sicer dokaj poznajo simboliko cvetja, v | B |
verjetno najstarejši cvetlični znak. Vse od 12. | stol. | ga je predstavljala lilija (lilium) v stilizirani | B |
dovolj, če odločijo, da bo miza npr. „bam”, | stol | „bim” itd. itd. in že je jezik nared.Glede ustvarjan | B |
6), 215]. Bruno. Janez, premakni si malo | stol, | da boš videl lepi fasadi na levi.Tam zadaj, | B |
pokadil pipo in se pravkar presedel na Marijin | stol, | da bi imel boljši razgled prek celega trga. | B |
pozornost, ga spravi v aktovko, položeno na | stol, | sicer namenjen Janezu.Pri sosednji mizi neko | B |
Se ne boš usedel? Glej, | stol | hranim zate...Kaj mi prinašaš? | B |
romanskega izvora, saj bi drugače Nemci Marijin | stol | imenovali po svoje, Thron, ne pa Saal, kar je | B |
pogodbo in po njegovi smrti sedel na vojvodski | stol. | Končno je združil pod svojo oblastjo vse dežele | B |
napisati niti besede, pa če bi me navezali na | stol, | medtem ko napišem drugikrat v enem dnevu do | B |
druščine, ki se je v penzionu prekladala s stola na | stol. | Štiri ure sprehoda po snegu! | B |
normalnega sedenja obesil na vrvi z ostrešja, za | stol | sem si omislil star kartonski kovček, ki se | B |
ognjišče, nekaj ponev, dva pograda, miza in | stol | in ravno dovolj prostora za oba z biciklom. | B |
dalmatoromanskega govora je iz leta 949. V 12. in 13. | stol. | se je ta beseda pojavljala v raznih zvezah | C |
se je kot regionalno ime uveljavil šele v 20. | stol. | , čeprav je pod črto pojasnil naslednje mišljenje | C |
in njegovi pojavi. Še v dvajsetih letih 20. | stol. | so P. Kunaver in drugi pisali "dolina" in ne | C |
razne stroke označevale za kraške, konec 19. | stol. | povezal v enoto in nakazal kompleksnost krasa | C |
poglavitni oblikovalec krasa. V drugi polovici 19. | stol. | so prevladali tektoniki. J. Cvijić je dal na | C |
zahodnoistrski obali (slikana v sedemdesetih letih 20. | stol. | ).Trajanje uporabe ni znano. | C |
----------------- V osemdesetih letih 20. | stol. | je pozornost slovenske javnosti pritegnila jamska | C |
jami Basmana na Krimu je bila med 10. in 15. | stol. | n. št. kapela s pokopališčem (Dubljanskij, Gončarov | C |
Socerb), kot jo je upodobil J. Nagel v 18. | stol. | ------------------------------ | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |