nova beseda iz Slovenije

stol (1.101-1.200)


jelena z zlato rinko. Po legendi s konca 12.      stol.      pa lovi sv. Osvald povsem pozlačenega jelena  B
Kr.) in da traja vse do 12. oziroma do 14.      stol.      po Kr.Iz upodobitev jelena, iz katerih omenjeni  B
Že v upodobitvah na situlah iz začetka 5.      stol.      pr. Kr. povsem prevladujejo jeleni in kozorogi  B
že grški pisatelj in učenjak Aristotel (4.      stol.      pr. Kr.) v zgodbi o grškem kozorogu, rekoč,  B
katere rastline natančno gre. V naslednjem, 3.      stol.      pr. Kr. omenja to čudežno rastlino tudi Antigon  B
Karist, znan kot pisec čudovitih zgodb. In v 1.      stol.      pr. Kr. v svoji De natura deorum (II 50, 126  B
Vergil v epu Eneida (XII, 412). Zatem v 1.      stol.      po Kr. pa tudi znameniti Plutarh v svoji razpravi  B
10); že na pragu srednjega veka, to je v 6.      stol.     , pa tudi Izidor Seviljski v etimologijah   B
Bikoborbe so se izoblikovale že nekako ob koncu 16.      stol.      iz viteških iger, v katerih so vitezi preizkušali  B
vodili boje proti Mavrom, ki so na začetku 8.      stol.      zasedli vso deželo. Bikoborbe pomenijo še danes  B
bos primigenius), ki je tod živel celo do 17.      stol.     Za Polabske Slovane na območju Braunschweiga  B
sliki vidimo pasno spono iz najdišča Este (5.14.      stol.      pr. Kr.) s podobo kozoroga (Zlatoroga?) v sredini  B
hrastom. Za območje Baltika poroča Helmold (11.      stol.     ) o pokristjanjenju slovanskih prebivalcev Mecklenburga  B
/ stran 11 . / (Eiche) Litvancev še v 14.      stol.      ukazal posekati neki sveti gaj.Tega pa si nihče  B
vsakem primeru nekaj božjega. V začetku 16.      stol.      pa začne to božjo lastnost spodrivati razumsko  B
Prusije nad nemškimi deželami v začetku 19.      stol.      skupaj z železnim križem znak nemštva (1813  B
zastavo s podobo cedre uporabljali že od 18.      stol.      dalje, v pomenu drevesa življenja.Danes se nahaja  B
ki jo omenjajo, pa izhajajo vendarle že iz 4.      stol.      pr. Kr.Največ pozornosti ji je posvetil grški  B
Stari rimski pisci omenjajo lipo (tilia) v 1.      stol.      pr. Kr. in povzemajo svoja poročila večinoma  B
grške omike mnogo bolj poznana. Herodot (5.      stol.      pr. Kr.) sam nam poroča, da so Eneri, skitski  B
čeladi nad ščitom grba (Züricher Wappenrolle, 14.      stol.     ).46 Zahodno od Bavarske leži stara dežela  B
ob vhodu v kapelo nekdanjega gradu Zeno (12.      stol.     , porušen v 14. stol.), nasproti orlovemu znaku  B
nekdanjega gradu Zeno (12. stol., porušen v 14.      stol.     ), nasproti orlovemu znaku, starem znamenju Tirolske  B
Meranu. Gre za zelo zgodnjo upodobitev (12.      stol.     ). 52 Prijazno sporočil prof. Ottavio Lurati  B
Stare lipe ima tudi Slavonija, ki se še v 16.      stol.      naziva »Windischland«.57 Takšne lipe so  B
mističnih predstav je značilna tudi freska iz 14.      stol.      v kraju Pisweg blizu Krke, 69 D. Forstner, itm  B
listi črni, na levi rdeči. ‒ Vsaj za 13. in 14.      stol.      moramo predpostavljati, da lipa v grbih simbolizira  B
viden znak oblasti. Že pred Karlom Velikim (8.      stol.     ) je lipo imela vsaka vas.77 Zato ni samo  B
piscev jo omenja že Konrad von Megenberg (14.      stol.     ), zaradi dobrega medu, ki ga nudi čebelam.   B
Omenjeno območje so, kot vemo, zasedli v 4.      stol.      pr. Kr.Kelti, za njimi pa v 1. stol. pr. Kr  B
zasedli v 4. stol. pr. Kr. Kelti, za njimi pa v 1.      stol.      pr. Kr. Rimljani.Večina zgodovinarjev sprejema  B
kot polnopravni ljudski parlament tja v 16.      stol.     , ko so jih postopoma podredili deželnim sodiščem  B
se zbori in pravde pod lipo omenjajo že v 13.      stol.     Po slovenskih deželah pa so ohranjene številne  B
Resnica, Pravica ali Življenje. Novi vek je s 16.      stol.      prinesel novo razumarsko miselnost, ki je prevladala  B
občutile; zato ni naključje, da jih je prav v 16.      stol.      kot ognjena iskra spreletel klic boja »za staro  B
vsebino so se razširile po slovenski zemlji v 12.      stol.     , potem ko so bili ustanovljeni mnogi samostani  B
prepuščen sam sebi ob turških napadih v 15. in 16.      stol.     Toda postopoma se je pripravil na boj in se Turku  B
sodi ta balada še v čase križarskih vojn (12.      stol.     ) ali še bolj nazaj, zakaj v njeni predhodnici  B
‒ Prizor nas spomni na dogodke v 10. in 11.      stol.     , ko so vladarji in škofje po Evropi ukazali  B
danes na Japonskem, kjer se že od konca 12.      stol.      nahaja na sabljah kot cesarski znak.Krizantema  B
prijateljstva in kot spominski cvet. Ob koncu 14.      stol.      jo je bil tudi angleški kralj Henrik IV. izbral  B
ipadnikov hiše Lancaster (souveigne de moy). V 16.      stol.      jo omenjajo tudi kot nevestin cvet, npr. J.  B
kot Linné že starogrški pisec Teofrast (4.      stol.      pr. Kr.), ki pravi, da spada »Diós anthos« med  B
povzemata iz Teofrasta očitno tudi Plinij st. (1.      stol.      pr. Kr.), ki ga naziva »Iovis flos« (Jupitrov  B
Jupitrov cvet), ter Atenej (Athenaios, 2./3.      stol.      po Kr.).17 Vendar pa v njunem času nageljna  B
Evropo naj bi jo potem zanesli križarji v 13.      stol.     19 V Franciji naj bi se namreč razširilo  B
Najprej na Francoskem, kjer nagelj že v 14.      stol.      omenja znani pesnik in zgodovinar J. Froissart  B
božjih poteh, kakor omenja še Valvasor (17.      stol.     ).V prejšnjem stoletju ga poznajo zlasti še dolenjske  B
začetku renesanse t.j. na prehodu iz 15. v 16.      stol.      so nageljni na podobah že pogostejši.Slikar  B
navajajo nagelj vsled tega že v prvi polovici 16.      stol.      številni naravoslovci. V svoji knjigi ga omenja  B
Zanimanje za gojenje nageljnov se z nastopom 17.      stol.      razširi že po večini evropskih dežel.Na Francoskem  B
razširjeni (P. A. Mattioli). Vsaj na začetku 17.      stol.      srečamo že tudi nagelj v književnosti, ko  B
Metamorphose der Pflanze zu erklären« (1790).37      Ob      koncu 18. stol. je nagelj tudi že politični  B
kulturah. Nahaja se na posodah Lužiške kulture (13.      stol.      pr. Kr.); to posodo s starejšim imenom nazivajo  B
najdbah iz kulture Nordijskega brona (pribl. po 9.      stol.      pr. Kr.), kjer je spirala nedvomno znamenje  B
pričajo upodobitve na najdbah za obdobje od 7.‒9.      stol.     Vrezi in vtisnine na keramičnih in kovinskih  B
itm., str. 245, 31 Ketlaška kultura, 8.-11.      stol.      (Karantanija): vrč z valovnico kot okrasom,  B
47 V obdobju ketlaške kulture od 8.-11.      stol.     , značilne za krščansko Karantanijo, se geometričnim  B
48 Naprej, v obdobju romanike do srede 13.      stol.     , ohranja slovenski okras svoje motive, stilizirane  B
V naslednjem obdobju gotike do nastopa 16.      stol.      se njegov abstraktni značaj začne približevati  B
okrašeni. Nastop novega veka z renesanso (16.      stol.     ) poživi ljudsko umetnost, zlasti po podeželskih  B
Marijinega življenja (Narodni muzej, Ljubljana, 16.      stol.     ).50 Okras je še vedno povsem poduhovljen  B
razvoju slovenskega okrasa pomeni začetek 18.      stol.     , ko ljudski umetnik stopi iz mističnih gledanj  B
bogastvu svojih oblik doseže slovenski okras v 19.      stol.     Okras postane tedaj v pravem pomenu ljudski,  B
nagelj ima vzorec na italijanskem žametu (16.      stol.     ); v naravni obliki se nahaja tudi na francoski  B
tremi kvadrati, ki so jih zlasti od začetka 19.      stol.      dalje bogato poslikavali.Okrasno je bil poudarjen  B
se je razširila po slovenskih domovih v 19.      stol.     Zibeli so bile spočetka rezljane, od prejšnjega  B
hrepenijo. Nageljnov motiv postane z nastopom 19.      stol.      značilen v okrasju slovenskega doma, čigar okolje  B
Na območju slovenskih Alp se od srede 18.      stol.      dalje razširi nošenje ženskih pokrival, poznanih  B
nageljni (rog izobilja). V drugi polovici 19.      stol.      postane najpogostejši črni form z zlato uvezenimi  B
heraldični orel. Motiv tega orla se že od 16.      stol.      dalje nahaja na mnogih predmetih, kakor so naslonjala  B
jih žene zavezovale okoli glave v 18. in 19.      stol.      83 Prijazno sporočil: Museo Carnico delle Arti  B
z njima pa tudi njuna motiva. V zgodnjem 16.      stol.      zaznamujejo mnogi slikarji v Švici svoja dela  B
rože. Kot nekake simbolične rože veljajo od 19.      stol.      v Švici: očnica, sleč in svišč, kar je prineslo  B
francoskem pohištvu pojavlja že vsaj od 17.      stol.      dalje, posebno še v šopku cvetja v vazi in na  B
predvsem po grajskih vrtovih; tako še v 17. in 18.      stol.     V 19. stoletju pa postane nagelj tudi v tej deželi  B
pomislili na medsebojne vplive. Še zlasti pa v 19.      stol.     , ko pri enih in drugih postane nagelj ljudska  B
ljudskem zdravilstvu. V zeliščnih knjigah 18.      stol.      se omenja kot sredstvo proti kapi, srčnim bolečinam  B
ga zasledimo v neki baladi iz začetka 16.      stol.     Danci sicer dokaj poznajo simboliko cvetja, v  B
verjetno najstarejši cvetlični znak. Vse od 12.      stol.      ga je predstavljala lilija (lilium) v stilizirani  B
dovolj, če odločijo, da bo miza npr. „bam”,      stol      „bim” itd. itd. in že je jezik nared.Glede ustvarjan  B
6), 215]. Bruno. Janez, premakni si malo      stol,      da boš videl lepi fasadi na levi.Tam zadaj,  B
pokadil pipo in se pravkar presedel na Marijin      stol,      da bi imel boljši razgled prek celega trga.  B
pozornost, ga spravi v aktovko, položeno na      stol,      sicer namenjen Janezu.Pri sosednji mizi neko  B
Se ne boš usedel? Glej,      stol      hranim zate...Kaj mi prinašaš?   B
romanskega izvora, saj bi drugače Nemci Marijin      stol      imenovali po svoje, Thron, ne pa Saal, kar je  B
pogodbo in po njegovi smrti sedel na vojvodski      stol.     Končno je združil pod svojo oblastjo vse dežele  B
napisati niti besede, pa če bi me navezali na      stol,      medtem ko napišem drugikrat v enem dnevu do  B
druščine, ki se je v penzionu prekladala s stola na      stol.     Štiri ure sprehoda po snegu!  B
normalnega sedenja obesil na vrvi z ostrešja, za      stol      sem si omislil star kartonski kovček, ki se  B
ognjišče, nekaj ponev, dva pograda, miza in      stol      in ravno dovolj prostora za oba z biciklom.  B
dalmatoromanskega govora je iz leta 949. V 12. in 13.      stol.      se je ta beseda pojavljala v raznih zvezah   C
se je kot regionalno ime uveljavil šele v 20.      stol.     , čeprav je pod črto pojasnil naslednje mišljenje  C
in njegovi pojavi. Še v dvajsetih letih 20.      stol.      so P. Kunaver in drugi pisali "dolina" in ne  C
razne stroke označevale za kraške, konec 19.      stol.      povezal v enoto in nakazal kompleksnost krasa  C
poglavitni oblikovalec krasa. V drugi polovici 19.      stol.      so prevladali tektoniki. J. Cvijić je dal na  C
zahodnoistrski obali (slikana v sedemdesetih letih 20.      stol.     ).Trajanje uporabe ni znano.   C
----------------- V osemdesetih letih 20.      stol.      je pozornost slovenske javnosti pritegnila jamska  C
jami Basmana na Krimu je bila med 10. in 15.      stol.      n. št. kapela s pokopališčem (Dubljanskij, Gončarov  C
Socerb), kot jo je upodobil J. Nagel v 18.      stol.      ------------------------------   C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA