In ko Matjaž zasadi sekiro v jelšo nad studencem, zagrmi gora ter pokrije njega in njegove vojake. ‒ Prizor nas spomni na dogodke v 10. in 11. stol., ko so vladarji in škofje po Evropi ukazali posekati številne svete gaje, še ostanek iz poganskih časov. 137 I. Grafenauer v svoji odlični študiji (itm., str. 29‒33, 33‒46) dokončno zavrne koroškega narodoslovca G. Graberja ter ukrajinskega Z. Kuzelja, ki sta zatrjevala, da so vsi motivi v Matjaževih pesmih in zgodbah prevzeti iz nemških pripovedk in da ni v njih ničesar izvirno slovenskega. Po drugi strani pa pritegne mnenju, da je ogrski kralj Matija Korvin tista zgodovinska osebnost, ki je služila za lik Kralja Matjaža.